 |
Statistična obdelava podatkov SPSS, magistrska naloga, diplomska
Statistična obdelava podatkov SPSS, magistrska naloga, diplomska naloga, pomoč pri pisanju magistrske naloge, pomoč pri pisanju diplomske naloge, izdelava diplomske naloge, izdelava magistrske naloge, pomoč pri pisanju, seminarska naloga
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
spss
Administrator foruma
Pridružen/-a: 11.09. 2009, 20:10
Prispevkov: 834
|
 Objavljeno: 02 Jun 2011 08:41 Naslov sporočila: NAVODILA ZA IZDELAVO DISPOZICIJE DIPLOMSKEGA DELA |
 |
|
1
NAVODILA ZA IZDELAVO DISPOZICIJE DIPLOMSKEGA DELA
Dispozicija diplomskega dela je temelj, okvirni načrt in smerokaz za izdelavo, hkrati je tudi pogoj za pridobitev potrditve izbrane teme in področja diplomskega dela s strani študijske komisije.
Dispozicija obsega od 3 do 5 strani, in sicer:
naslovno stran,
predvideno sestavo poglavij,
uvod,
glavni del ali jedro dispozicije,
zaključek,
seznam literature in virov,
priloge (če obstajajo).
1 ZGRADBA DISPOZICIJE
Zgradba dispozicije brez naslovne strani in predvidene sestave poglavij (kazala diplomskega dela)
1.1 Naslovna stran
Naslov diplomskega dela, zapisan na naslovni strani, naj bo kratek in zanimiv in naj odraţa vsebino dela. Tema diplomskega dela naj ustreza vsebini predmetov, ki jih študent posluša. Tema ne sme biti preširoka.
1 UVOD
2 JEDRO
3 ZAKLJUČEK
4 LITERATURA IN VIRI
5 PRILOGE (če obstajajo)
2
Poslovno-komercialna šola Celje
Višja strokovna šola
(velikost 14)
DISPOZICIJA
(velikost 14, velike tiskane črke)
NASLOV DIPLOMSKEGA DELA
(velikost črk 20, krepko, velike tiskane črke)
Ime in priimek
(velikost 14, krepko)
Mentor/ica – predavatelj/ica:
Mentor/ica v podjetju:
Celje, marec 2011
(velikost 14)
Primer naslovne strani dispozicije
1.2 Predvidena sestava poglavij – vsebina bodočega kazala
Na tem mestu navedemo predvideno členjenost vsebine po poglavjih, ki naj čim manj odstopa od kasnejšega kazala v diplomskem delu. Priporoča se členitev do največ tretjega nivoja, pri čemer mora pisava nakazovati različnost nivojev.
Na naslednji strani sta prikazana primera dveh kazal. Na levi strani je prikazano kazalo, ki ga bomo izdelali v primeru, ko se bomo odločili obravnavati temeljno raziskovalno vprašanje. Na desni strani je prikazano kazalo, ki ga naredimo v primeru odločitve za primarno raziskavo, npr. anketiranje.
3
1 UVOD
1.1 Opredelitev področja in namen diplomskega dela
1.2 Opredelitev problema in cilji v diplomskem delu
1.2.1 Cilji v teoretičnem delu
1.2.2 Cilji v praktičnem delu
1.3 Temeljno raziskovalno vprašanje
1.4 Uporabljene metode dela
1.5 Omejitve pri izdelavi diplomskega dela
TEORETIČNI DEL
2 UVOD V NABAVNO POSLOVANJE
2.1 Temeljna nabavna vprašanja
2.2 Naloge nabave
3 ORGANIZACIJA NABAVE
3.1 Centralizirana nabava
3.1.1 Značilnosti centralizirane nabave
3.1.2 Prednosti in slabosti centralizirane nabave
3.2 Decentralizirana nabava
3.2.1 Značilnosti decentralizirane nabave
3.2.2 Prednosti in slabosti decentralizirane nabave
3.3 Kombinirana nabava
3.3.1 Značilnosti kombinirane nabave
3.3.2 Prednosti in slabosti kombinirane nabave
3.4 Kriteriji izbora organiziranja nabave
PRAKTIČNI DEL
4 PREDSTAVITEV PODJETJA XY
4.1 Zgodovina
4.2 Vizija in poslanstvo
4.3 Dejavnost
4.4 Organiziranost in zaposleni
4.5 Poslovna uspešnost
5 NABAVNO POSLOVANJE V PODJETJU
5.1 Pomen in naloge nabavne službe
5.2 Organiziranost nabave
5.3 Odgovor na temeljno raziskovalno vprašanje
6 ZAKLJUČEK
7 LITERATURA IN VIRI
8 PRILOGE (če obstajajo)
1 UVOD
1.1 Opredelitev področja in namen diplomskega dela
1.2 Opredelitev problema in cilji v diplomskem delu
1.2.1 Cilji v teoretičnem delu
1.2.2 Cilji v praktičnem delu
1.3 Hipoteze
1.4 Uporabljene metode dela
1.5 Omejitve pri izdelavi diplomskega dela
TEORETIČNI DEL
2 UVOD V NABAVNO POSLOVANJE
2.1 Temeljna nabavna vprašanja
2.2 Naloge nabave
3 ORGANIZACIJA NABAVE
3.1 Centralizirana nabava
3.1.1 Značilnosti centralizirane nabave
3.1.2 Prednosti in slabosti centralizirane nabave
3.2 Decentralizirana nabava
3.2.1 Značilnosti decentralizirane nabave
3.2.2 Prednosti in slabosti decentralizirane nabave
3.3 Kombinirana nabava
3.3.1 Značilnosti kombinirane nabave
3.3.2 Prednosti in slabosti kombinirane nabave
3.4 Kriteriji izbora organiziranja nabave
PRAKTIČNI DEL
4 PREDSTAVITEV PODJETJA XY
4.1 Zgodovina
4.2 Vizija in poslanstvo
4.3 Dejavnost
4.4 Organiziranost in zaposleni
4.5 Poslovna uspešnost
5 NABAVNO POSLOVANJE V PODJETJU
5.1 Pomen in naloge nabavne službe
5.2 Organiziranost nabave
6 RAZISKAVA
6.1 Metodologija
6.2 Analiza zbranih podatkov
6.3 Ugotovitve raziskave
6.4 Ovrednotenje hipotez
7 ZAKLJUČEK
8 LITERATURA IN VIRI
9 PRILOGE (če obstajajo)
4
1.3 Uvod dispozicije
Uvod nosi zaporedno številko poglavja 1 in je razdeljen na podpoglavja.
1 UVOD
1.1 Opredelitev področja in namen diplomskega dela
1.2 Opredelitev problema in cilji v diplomskem delu
1.2.1 Cilji v teoretičnem delu
1.2.2 Cilji v praktičnem delu
1.3 Hipoteze oz. osnovne trditve (ali temeljno raziskovalno vprašanje)
1.4 Uporabljene metode dela
1.5 Omejitve pri izdelavi diplomskega dela
V poglavju opredelitev področja predstavimo izbrano področje (npr. nabava, prodaja, organiziranost poslovanja, marketing idr.).
Navedemo tudi namen diplomskega dela, to je razlog, zakaj smo si izbrali točno določeno temo oz. področje oz. določen problem. Nameni so lahko različni (npr. problema še ni nihče analiziral, zadnja analiza je bila opravljena pred leti, ne strinjamo se z ugotovitvami drugih avtorjev, analiza določenega problema zanima določeno podjetje ali organizacijo, morda je izbrano področje druţbeno zelo aktualno, problem nas osebno zanima idr.)
V uvodu je zelo pomembna opredelitev problema, ki je temelj naše raziskave. Problem je vse, česar ne poznamo, vse, na kar ne poznamo odgovora, kar nas zanima, kar bi ţeleli spoznati, ovrednotiti, izboljšati ipd. Pri izboru problema se upošteva aktualnost, moţnost raziskovanja in dostop do podatkov. Primerno in zaţeleno je, da pred definiranjem problema in ciljev raziščemo razpoloţljive strokovne vire in jih vsaj v grobem preštudiramo. S tem dobimo osnovne informacije in ideje o obravnavanem področju, problematiki in morebitnih ciljih naše raziskave. Če o določenem področju ne vemo ničesar, tudi problemov ne vidimo, zato tudi ciljev ne moremo oblikovati, kaj šele hipoteze in druge sestavine dispozicije.
Problem je neposredno povezan s cilji, ki jih ţelimo z diplomskim delom uresničiti, in morebitnimi hipotezami, ki jih ţelimo preveriti. Cilji so vse aktivnosti, vse naloge, ki jih bomo v diplomskem delu izvedli. Zaradi laţjega in bolj sistematičnega dela, da ne pride do prekrivanja teorije s praktičnim delom, cilje razdelimo na cilje v teoretičnem delu naloge in cilje v praktičnem delu naloge. Cilje kot posamezne aktivnosti, ki jih bomo v nadaljevanju izvedli, navajamo s pomočjo glagolov: opisati, predstaviti, analizirati, obrazložiti, našteti, povzeti, sestaviti, ovrednotiti, predlagati itd. Če smo natančno navedli vse cilje, bomo iz teh ciljev zelo enostavno izpeljali naslove poglavij in podpoglavij tako v teoretičnem delu kakor tudi v praktičnem delu naloge.
Primer oblikovanja ciljev
Za področje in temo smo si npr. izbrali nabavno poslovanje v določenem podjetju. Znotraj nabavnega poslovanja bomo podrobneje predstavili organizacijo nabavne sluţbe in izpostavili problem organiziranosti nabave v konkretnem podjetju. Za to področje smo se odločili (to je namen) na predlog mentorja v tem podjetju.
5
V ciljih teoretičnega dela naloge si bomo npr. postavili naslednje cilje:
C 1: Pojasniti pojem in pomen nabave.
C 2: Analizirati cilje nabavnega poslovanja.
C 3: Opisati naloge nabavne sluţbe.
C 4: Predstaviti organiziranje nabave.
C 5: Izpostaviti prednosti in slabosti posameznega načina organiziranosti nabave itd.
C 6: Analizirati in opisati kriterije za izbor določene organizacije nabave idr.
V teoretičnem delu naloge bomo iz gornjih ciljev oblikovali poglavja.
TEORETIČNI DEL
2 POJEM IN POMEN NABAVE
2.1 Cilji nabavnega poslovanja
2.2 Naloge nabavne službe
3 ORGANIZACIJA NABAVE
3.1 Centralizirana nabava
3.1.1 Značilnosti centralizirane nabave
3.1.2 Prednosti in slabosti centralizirane nabave
3.2 Decentralizirana nabava
3.2.1 Značilnosti decentralizirane nabave
3.2.2 Prednosti in slabosti decentralizirane nabave
3.3 Kombinirana nabava
3.3.1 Značilnosti kombinirane nabave
3.3.2 Prednosti in slabosti kombinirane nabave
3.4 Kriteriji izbora določene organizacije nabave
Enako ravnamo tudi pri oblikovanju praktičnega dela naloge. Iz postavljenih ciljev praktičnega dela naloge oblikujemo pod poglavjem PRAKTIČNI DEL poglavja tega dela naloge. Na tak način se nam ne more zgoditi, da bi določenega, za raziskavo pomembnega področja, ne vključili v svoje diplomsko delo.
V uvodu dispozicije diplomskega dela moramo navesti tudi hipoteze, kadar bomo v delu raziskovali s primarnimi raziskovalnimi metodami, kot so v nadaljevanju obrazloţene metode spraševanja, opazovanja in eksperimentiranja. Hipoteze so vnaprej postavljene trditve, ki jih skušamo dokazati v svojem delu. Kot ţe rečeno, izhajajo iz ciljev, oblikovanih v uvodu dispozicije.
6
Primeri oblikovanja hipotez
Če smo si v okviru problema organizacija nabave postavili za cilj predstaviti organizacijo nabavne sluţbe v podjetju, je lahko ena izmed hipotez, da je nabava v podjetju X organizirana centralizirano. Če smo si zastavili cilj ugotoviti dejavnike, ki vplivajo na nakupne odločitve kupcev, je lahko ena izmed hipotez, da je najpomembnejši dejavnik nakupnega odločanja anketirancev cena izdelkov. Če smo si zastavili cilj, da bomo analizirali kriterije izbora dobaviteljev, je lahko ena izmed hipotez, da je najpomembnejši kriterij izbora dobaviteljev zanesljivost dobav.
Ni pomembno, ali je posamezna hipoteza pravilna ali ne. To bomo ugotovili z raziskavo v diplomskem delu. Zastaviti si moramo dovolj konkretne hipoteze, da jih bomo kasneje lahko ovrednotili s podatki, ki smo jih pridobili v fazi zbiranja podatkov z različnimi metodami raziskovanja (spraševanjem, opazovanjem, preizkušanjem).
Za ovrednotenje hipoteze (v podpoglavju ovrednotenje hipotez) ni dovolj samo navesti, da je hipoteza potrjena ali da hipoteza ni potrjena. Svojo trditev moramo dokazovati oz. izpodbijati (ovreči) s konkretnimi podatki, ki smo jih zbrali z raziskavo, analizirali in predstavili v analitičnem delu praktičnega dela naloge. Dokazati moramo, ali in zakaj so hipoteze pravilne oziroma ali so in zakaj so napačne.
Primeri pravilno ovrednotenih hipotez
H 1: Najpomembnejši dejavnik nakupnega odločanja je cena izdelkov.
Hipoteza je potrjena, ker je večina (76 %) anketirancev kot najpomembnejši dejavnik nakupnega odločanja izbralo ceno, katere povprečna vrednost pomembnosti na lestvici od 1 do 5 znaša 4,8.
Ali:
H 2: Večina anketirancev s pošto prejetih oglasnih letakov ne pregleda in jih takoj vrţe v koš za smeti.
Hipoteza ni potrjena, saj povprečna stopnja strinjanja vseh anketirancev s to trditvijo na lestvici od 1 do 5 znaša zgolj 2,1, prav tako večina anketirancev (63 %) s to trditvijo ne soglaša.
Na problem oblikovanja in kasnejšega ovrednotenja (preverjanja) hipotez moramo biti pozorni že pri pisanju dispozicije. S tem se izognemo nevarnosti, da postavljenih hipotez ne bi mogli preveriti zaradi pomanjkanja zbranih podatkov in informacij.
Kadar diplomsko delo ne vključuje primarne raziskave, kot smo jo s primerom pojasnili zgoraj, ampak gre zgolj za opisovanje določenega področja in stanja v analiziranem podjetju (npr. opis organizacije nabave, opis postopkov in kriterijev pri odobritvi potrošniškega kredita v banki X idr.), moramo v uvodu dispozicije na kratko izpostaviti, kaj je naše temeljno raziskovalno vprašanje, na katerega bomo v diplomskem delu skušali najti odgovor.
7
Primer raziskovalnega vprašanja, oblikovanega na podlagi navedenih področij
Z raziskavo ţelimo ugotoviti, kako je v podjetju X organizirana nabava in kako vpliva na uspešnost poslovanja tega podjetja.
Ali:
Z raziskavo bančnega poslovanja in delovnih postopkov v banki X ţelimo ugotoviti, ali so postopki in kriteriji odobravanja kreditov strankam prijazni in krediti dostopni ali ne.
V uvodu moramo v podpoglavju uporabljene metode dela navesti vse vire in metode, ki jih bomo uporabili za izdelavo diplomske naloge. Pri pisanju uporabljamo sekundarne vire zbiranja podatkov (študij strokovne literature, strokovnih revij, poročil, zbornikov, interneta itd.) in primarne vire raziskovanja.
Uporabljamo naslednje raziskovalne metode:
induktivno-deduktivna metoda (metoda sklepanja iz posameznih primerov na splošno in obratno; sklepanje na osnovi splošnega na posamezni primer),
analitična metoda (metoda razčlenjevanja celote na posamezne dele),
sintetična metoda (metoda združevanja posameznih delov v celoto,)
komparativna metoda (metoda primerjave in stopnjevanja),
metoda deskripcije (metoda opisovanja posameznih pojmov),
metoda kompilacije (metoda uporabe izpiskov, citatov, navedb drugih avtorjev),
statistična metoda (metoda množičnih pojavov, metoda zbiranja podatkov, metoda obdelave podatkov, urejanja podatkov, vrednotenja podatkov, interpretacije rezultatov itd.).
Pri izdelavi diplomskih del pogosto uporabljamo tudi primarne raziskovalne metode, kjer se med drugimi uporabljajo tudi statistične metode.
Primarne raziskovalne metode so:
metoda spraševanja (intervjuji, anketiranje s pomočjo anketnih vprašalnikov),
metoda opazovanja (opazujemo nek pojav, npr. pojavnost oglasov določenega oglaševalca v različnih medijih, in beleţimo število teh pojavov, kasneje jih s statističnimi metodami obdelamo; opazujemo vedenje kupcev v trgovini ipd.),
metoda poizkusa ali eksperimenta (preizkušamo določen pojav, npr. odzivnost potrošnikov na določen oglas ali na določeno ceno izdelka; všečnost potrošnikov določenega okusa hrane, pri degustaciji določenega izdelka, njihovo odzivnost na določeno barvo embalaže ipd.); med eksperimentom zbrane podatke kasneje obdelamo in dobljene rezultate interpretiramo).
V uvodu navedemo in pojasnimo tudi morebitne omejitve in teţave, ki jih lahko pričakujemo med nastajanjem diplomskega dela. Primeri omejitev so dostopnost do pomembnih virov podatkov, neodzivnost anketirancev ali nepripravljenost pomembnih oseb pri sodelovanju v raziskavi, zastareli podatki, zaupnost podatkov ipd.
8
1.4 Jedro dispozicije
V jedru dispozicije na kratko predstavimo vsebino diplomskega dela. Opredelimo vsebine, ki jih bosta vsebovala teoretični in praktični del naloge. Izpostavimo teme, katerim bo dan poseben poudarek.
V jedru dispozicije povzamemo in na kratko pojasnimo vsebino vsakega izmed postavljenih ciljev, predstavljenih v uvodu, tako teoretičnega kot tudi praktičnega dela naloge.
1.5 Zaključek dispozicije
V zaključku dispozicije opredelimo:
kaj pričakujemo od diplomskega dela,
kaj predvidevamo, da bomo ugotovili oz. spoznali,
v kolikšni meri mislimo, da nam bo (nam osebno) obravnava teme koristila v poklicnem ţivljenju,
kakšno korist bo imela od diplomskega dela organizacija.
Dopišemo, da bomo v zaključku diplomskega dela navedli vsa dejstva, ugotovitve in spoznanja, do katerih bomo prišli pri pisanju teoretičnega in praktičnega dela, ter podali tudi svoje mnenje in predloge za ukrepe ter aktivnosti v organizaciji. Navedimo tudi, da bomo preverili doseganje zastavljenih ciljev in namena diplomskega dela.
1.6 Literatura in viri
Ţe v dispoziciji diplomskega dela moramo navesti glavne vire, ki jih bomo uporabili pri izdelavi teoretičnega in praktičnega dela diplomske naloge. Navesti moramo najmanj pet najsodobnejših primerov literature in virov. Literatura so knjige, članki in drugi javno objavljeni strokovni pisni sestavki, ki jih dejansko uporabimo pri svojem delu. Viri so diplomska dela, interna poročila, pravilniki, poslovniki, povzetki seminarjev in tečajev ter drugi dokumenti, iz katerih smo pridobili podatke. Literature in virov ne navajamo ločeno, navedemo pa jih po abecednem vrstnem redu.
1.7 Priloge
Če ţe vnaprej razpolagamo z določenimi prilogami oziroma vemo, da jih bomo imeli, jih navedimo ţe v dispoziciji. Priloge so lahko različni dokumenti, ki dokazujejo naše strokovne navedbe, anketni vprašalniki ali drugi instrumenti, s katerimi bomo raziskovali in zbirali podatke, razni slikovni material ipd.
V kolikor smo se odločili za primarno raziskavo, v okviru katere nameravamo izvesti anketiranje, moramo dispoziciji obvezno priložiti anketni vprašalnik, ki mora biti prav tako jezikovno ustrezen.
9
2 PRIGLASITEV TEME IN DISPOZICIJE DIPLOMSKEGA DELA
Ko študent izdela dispozicijo in njeno vsebino odobri mentor – predavatelj, študent izpolni obrazec, s katerim temo in naslov diplomskega dela da v potrditev študijski komisiji. Obrazec da v podpis mentorju – predavatelju in mentorju v gospodarski druţbi, zavodu ali v drugi organizaciji, kjer bo diplomsko nalogo izdelal na primeru poslovanja te organizacije. S podpisi mentorjev potrjen in ţigosan obrazec ter dispozicijo je potrebno oddati v referat šole.
Dispozicijo pregleda in njeno ustreznost potrdi študijska komisija šole, ki se sestaja vsak mesec. Študijska komisija izda sklep o ustreznosti in potrditvi teme.
Diplomsko nalogo s tako potrjeno temo je treba oddati najkasneje v roku dveh let od potrditve dispozicije (sicer se tema lahko dodeli drugemu kandidatu) ali prositi za podaljšanje roka.
Diplomsko delo ne sme biti oddano prej kot mesec dni po potrditvi dispozicije. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
