 |
Statistična obdelava podatkov SPSS, magistrska naloga, diplomska
Statistična obdelava podatkov SPSS, magistrska naloga, diplomska naloga, pomoč pri pisanju magistrske naloge, pomoč pri pisanju diplomske naloge, izdelava diplomske naloge, izdelava magistrske naloge, pomoč pri pisanju, seminarska naloga
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
spss
Administrator foruma
Pridružen/-a: 11.09. 2009, 20:10
Prispevkov: 834
|
 Objavljeno: 15 Avg 2010 11:03 Naslov sporočila: NAVODILA ZA IZDELAVO SEMINARSKE NALOGE bb |
 |
|
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA LOGISTIKO
NAVODILA ZA IZDELAVO SEMINARSKE NALOGE
AVTORJI: Uroš Kramar, Bojan Rosi, Tomaž Kramberger
CELJE, OKTOBER 2005
PREDGOVOR
V knjižici so predstavljena osnovna navodila za izdelavo seminarske naloge. Seminarska
naloga predstavlja samostojno delo študenta, skozi katero prikaže razumevanje določenega
predmeta in uporabo teoretičnega znanja v praksi. Pri tem pa je potrebno poznati tudi nekaj
osnovnih načel in tehnik pisanja, saj sama oblika izredno pripomore k celostni podobi naloge.
Predstavljena so tehnična navodila, struktura naloge in tudi navodila za citiranje in navajanje
virov oz. literature, kar je bistvena sestavina vsakega pisnega dela.
Vse, kar se boste skozi tale navodila naučili lahko s pridom uporabite tudi pri nadaljnjem delu
(pri izdelavi diplomskega dela, pisanju člankov in podobno).
V imenu avtorjev vam želim čim uspešnejši študij in da bi pisali kakovostne seminarske
naloge in kasneje še diplomsko delo, ki bo v ponos ne samo vam, temveč tudi fakulteti.
V imenu avtorjev Uroš Kramar
KAZALO VSEBINE
1 SPLOŠNA DOLOČILA.......................................................................................................... 4
2 PRIPRAVA SEMINARSKE NALOGE ................................................................................. 4
3 ZGRADBA SEMINARSKE NALOGE (SESTAVINE) ........................................................ 4
3.1 Naslovna stran (je ne številčimo) ..................................................................................... 5
3.1 Povzetek (ga ne številčimo) ............................................................................................. 5
3.1 Kazala (jih ne številčimo) ................................................................................................ 5
3.1 Uvod ................................................................................................................................ 5
3.1 Jedro ................................................................................................................................ 6
3.1 Zaključek......................................................................................................................... 6
3.1 Seznam literature in virov ................................................................................................ 6
3.1 Priloge .............................................................................................................................. 7
4 NAJPOMEMBNEJŠA TEHNIČNA NAVODILA................................................................. 7
4.1 Oblikovanje: ..................................................................................................................... 7
4.2 Številčenje strani .............................................................................................................. 8
4.3 Razmik med odstavki ....................................................................................................... 9
4.4 Umeščanje slik, grafov in tabel ........................................................................................ 9
4.5 Opombe pod črto............................................................................................................ 10
5 NAVAJANJE VIROV IN LITERATURE ........................................................................... 10
5.1 Citiranje......................................................................................................................... 10
5.2 Navajanje virov in literature........................................................................................... 11
6 VIRI IN LITERATURA: ...................................................................................................... 12
4
1 SPLOŠNA DOLOČILA
Seminarska naloga mora biti rezultat samostojnega dela kandidata, s katerim dokaže
sposobnost uporabe teoretičnih znanj in v praksi pridobljenih izkušenj za obravnavanje
izbrane teme.
Seminarska naloga je lahko tudi delo več kandidatov, vendar mora biti prispevek
posameznika jasno razviden.
Naloga mora biti napisana v slovenskem jeziku in jezikovno neoporečna. V seminarskem delu
uporabljamo znanstveni stil pisanja. Slog pisanja je praviloma jasen, razumljiv in natančen.
Izogibamo se predolgim opisovanjem, neustreznemu kopičenju besed, predolgim in
zapletenim povedim in raznim dvoumnostim.
2 PRIPRAVA SEMINARSKE NALOGE
S seminarsko nalogo:
• pokažete določeno raven teoretskega in praktičnega znanja;
• poglobite poznavanje snovi določenega predmeta;
• razvijete sposobnost samostojne in analitične obdelave določene tematike;
• pridobite sposobnost zaznavanja in prepoznavanja določene problematike;
• ste sposobni zaznano problematiko jasno artikulirati;
• znate opisano problematiko analitično razčleniti in nakazati rešitve;
• se usposobite za samostojno uporabo strokovnih virov;
• usvojite znanja in spretnosti, ki so potrebna za izdelavo diplomske naloge.
Ko izberete temo in jo mentor potrdi, pričnete z zbiranjem literature in drugih potrebnih virov,
ki so že napisani na to temo. Tema naj ne bo preširoko zastavljena, mora biti aktualna in za
njo je na voljo dovolj literature in drugih virov. Uporabljajte čim novejše vire in literaturo
(domače in tuje).
3 ZGRADBA SEMINARSKE NALOGE (SESTAVINE)
1. Naslovnica
2. Povzetek
3. Kazalo
4. Uvod (utemeljitev, cilji, metode dela)
5. Glavni del/jedro (poglavja in podpoglavja)
6. Zaključek
7. Seznam literature in virov
5
3.1 Naslovna stran (je ne številčimo)
Naslovna stran mora vsebovati temeljne informacije o seminarski nalogi1 (je ne številčimo):
• naziv univerze in fakultete;
• tip naloge (seminarska naloga,diplomsko delo…);
• naziv predmeta pri katerem je izdelana;
• naslov naloge;
• ime in priimek avtorja ali avtorjev;
• številko indeksa;
• način študija(univerzitetni, visokošolski…);
• ime in priimek mentorja;
• datum, kraj.
3.1 Povzetek (ga ne številčimo)
Pri izdelavi seminarske naloge je obvezen povzetek in ključne besede2 ter abstract in
keywords v angleškem jeziku. Povzetek napišemo, ko je besedilo že dokončano. Na kratko
povzamete problem, rezultate in ugotovitve raziskave. Predstavlja strnjeno vsebino
seminarskega dela, zato naj ne presega pol strani. Je vaše avtorsko delo!
3.1 Kazala (jih ne številčimo)
Naloga vsebuje več kazal:
3 Kazalo vsebine
4 Kazalo slik
5 Kazalo tabel
6 Kazalo grafov
7 Kazalo prilog
3.1 Uvod
Uvod mora biti kratek, strnjen in jasen, pa tudi privlačen za bralca. Naj ne presega več kot dve
strani. V uvodnem delu se določi naslednje:
Opredelitev področja in opis problema
Opišite področje svojega raziskovanja in problem, ki ga nameravate raziskati. Problem naj bo
aktualen oz. tak, da imate na voljo dovolj literature, ki vam omogoča poglobitev v problem.
Prav tako naj problem ne presega vašega znanja.
1 Glej prilogo.
2 Povzetek vsebuje tudi ključne besede, ki najbolj ustrezno opisujejo vsebino naloge in njeno tematiko.
6
Namen naloge
Kaj je namen vaše raziskave (zakaj analizirate izbrano temo)?
Cilje naloge
Kaj želite s seminarsko nalogo (raziskavo doseči)? Kaj boste s tem dosegli, spoznali? Cilji se
naj postavijo tako, da boste v zaključku lahko primerjali doseženo in realizirano in ocenili
rezultate.
Predvidene metode raziskovanja
Opredelite, kako boste zbirali in obdelali podatke, ki jih boste uporabili v seminarski nalogi
(analiziral bom, primerjal, izdelal,…).
Nekaj metod zbiranja podatkov:
- anketni vprašalniki;
- opazovanje;
- proučevanje dokumentov;
- razgovori, intervjuji;
- metoda uporabe strokovne literature …
3.1 Jedro
Jedro seminarske naloge je sestavljeno iz:
- teoretičnega (razlaga osnovnih pojmov, izhodišča za izdelavo seminarske naloge, pregled
že napisanega na izbrano temo) in
- praktičnega dela (izdelava oz. obdelava izbrane teme; je osrednji del seminarske naloge).
3.1 Zaključek
Zaključek je povzetek spoznanj teoretičnega in praktičnega dela. Vsebuje tudi predlagane
(raz)rešitve in morebitne napotke za nadaljnjo delo. Pri sklepnih razmišljanjih le povzemate
že prej ugotovljeno in zapisano. Ne navajate novih podatkov in dokazov. Sklep ali
zaključek je AVTORSKI. Naj ne presega dveh strani.
3.1 Seznam literature in virov
Literatura so knjige, članki in ostali javno objavljeni pisni sestavki, ki jih dejansko uporabite
pri svojem delu. Viri so interna poročila, pravilniki, poslovniki in ostali dokumenti, iz katerih
ste pridobili podatke. Literaturo uredite po abecednem vrstnem redu. Način navajanja virov si
oglejte v nadaljevanju.
7
3.1 Priloge
Morebitne priloge uvrstimo povsem na konec seminarske naloge. Predstavljajo dodatek, s
katerim ne želimo obremenjevati osnovnega besedila (anketni listi, dodatne tabele, grafi,
sheme…)
4 NAJPOMEMBNEJŠA TEHNIČNA NAVODILA
Namen tehničnih zahtev je:
• olajšati delo ocenjevalcem,da se le ti osredotočijo na vsebino in ne na obliko;
• lažje evidentiranje in shranjevanje;
• boljša preglednost.
4.1 Oblikovanje:
• Seminarska naloga mora biti primerno speta (mapa, spiralna vezava…).
• Format papirja je A4.
• Določite robove besedila: levo 2,5 – 3 cm, desno 2 – 2,5 cm, zgoraj 2 – 2,5 cm, spodaj
2 – 2,5 cm.
• Razmik med vrsticami je enojen, velikost črk oz. znakov je 12 (urejevalnik besedil
Word, pisava: Times New Roman ali Arial).
• Napisana je enostransko.
• Poravnava besedila je obojestranska, (celotno besedilo ima poravnan levi in desni rob,
tudi alineje in opombe pod črto).
• Vsako novo poglavje začnite pisati na novo stran.
• Vsak odstavek začnete pisati v novi vrsti.
• Pri naštevanju uporabljajte čim manj različnih oznak (npr 1, 2., 3. … ali a) b) c) … ).
• Skozi nalogo uporabljajte isto pisavo.
• Če se nov odstavek prične na koncu strani, ga raje pomaknite na vrh nove strani.
8
4.2 Številčenje strani
Zaporedna številka je v nogi dokumenta. Naslovnice, povzetka in strani s kazali ne številčite3.
Strani se štejejo od naslovne pa do zadnje strani seznama literature oziroma do strani s
seznamom prilog, če so v nalogo vključene.
Primer številčenja:
Besedilo je razdeljeno v poglavja in podpoglavja. Naslovi poglavij in podpoglavij naj bodo
poudarjeni. Novo poglavje naj bo na novi strani. Za označevanjem poglavij ni pike.
Primer:
Številčenje Velikost črk v naslovih
POGLAVJE
1
VELIKE, KREPKO, 14
Podpoglavje 1.1 Majhne, krepko, 12
Podpoglavje 1.1.1
Majhne, krepko, 12
POGLAVJE
2
VELIKE, KREPKO, 14
Podpoglavje
2.1
Majhne, krepko, 12
Podpoglavje
2.2
Majhne, krepko, 12
Zaradi preglednosti ne uporabljajte več kot treh številk (izjemoma štiri). Za nadaljnjo delitev
uporabljajte neoštevilčene podnaslove, ki jih označite s številkami (npr: (1), (2), (3), … in
nato a), b), c)…). Med številko in besedilom je presledek.
3 Izberite:
1. Vstavljanje – Številka strani – odkljukajte »pokaži prvo stran«.
2. Vstavljanje preloma – Vrste prelomov odsekov – naslednja stran.
3. Postavite se v nogo besedila naslednje strani in s klikom na ikono »poveži s prejšnjim« prekinite
povezanost.
4. Izbrišite številke strani.
NASLOVNICA POVZETEK KAZALO
VSEBINE
KAZALO
SLIK
KAZALO
PRILOG
5
6
9
Strani se štejejo od naslovne pa do zadnje strani seznama literature oziroma do strani s
seznamom prilog, če so v nalogo vključene.
4.3 Razmik med odstavki
Razmik med odstavki naj bo ena prazna vrstica, med poglavji oziroma podpoglavji pa dve
prazni vrstici.
Primer:
(prazna vrstica)
(prazna vrstica)
1 POGLAVJE
(prazna vrstica)
(prazna vrstica)
1.1 Podpoglavje
(prazna vrstica)
Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst…..
Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst…..
Tekst…..ODSTAVEK
(prazna vrstica)
Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst…..
(prazna vrstica)
(prazna vrstica)
1.2 Poglavje
(prazna vrstica)
Tekst …..Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst…..
Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst
(prazna vrstica)
(prazna vrstica)
2 POGLAVJE
4.4 Umeščanje slik, grafov in tabel
Imeti morajo zaporedno številko (npr. SLIKA 1:, SLIKA 2:, GRAF 1:, GRAF 2:,…).
Številčimo grafe posebej, slike posebej in tabele posebej. Naslov mora biti nad sliko, grafom
ali tabelo napisan z malimi črkami. Vsaka slika,graf ali tabela mora vsebovati:
• navedbo vira, če je v celoti prepisana iz določenega članka, dela,
• navedbo vira podatkov, če ste sliko, graf ali tabelo naredili sami iz objavljenih
podatkov,
• navedbo Povzeto po, če ste tabelo, sliko ali graf priredili ali dopolnili na osnovi
določenega vira,
• če ste sliko,graf ali tabelo naredili sami ne pišete nič.
10
Če je potrebno pod sliko, grafom ali tabelo navedemo opombe in razlago kratic. Vsaka tabela,
graf ali slika mora biti tudi opremljena s komentarjem, ki pa ne sme ponavljati, kar je iz slike,
grafa ali tabele jasno razvidno. Navajamo le tiste informacije, ki jih razberemo ali sklepamo iz
preglednice (slike, grafa, tabele). Ne delajte tabele in nato še slike na osnovi istih podatkov,
saj gre v tem primeru za podvajanje in izgubo prostora.
Primer tabele:
TABELA 1: Vzorčni primer podatkov v tabeli
Leto Število vozil1 Število zaposlenih
2004 20 25
2005 30 24
Opombe: 1 v tisočih
Vir: Koren (2004, str. 5) ali
Vir podatkov: Statistični letopis Republike Slovenije (2000, str. 155) ali
Prirejeno po koren (2004, str. 5)
4.5 Opombe pod črto
Opombe uporabljamo, kadar ne želimo obremenjevati osnovnega besedila ali kadar želimo
določeno trditev natančneje razložiti oz. pojasniti4. Uporabljamo jih tudi v primeru navedbe
dodatnih virov, kjer lahko o določeni stvari dobimo dodatne informacije5 ali kadar celotno
poglavje ali podpoglavje povzemamo po določenem avtorju6. V opombah ne navajamo virov
določenih citiranih delov seminarske naloge. To je sestavni del besedila.
Opombe naj bodo velikosti 10, vendar enake pisave kakor osnovno besedilo. Vsaka opomba
se zaključi s piko.
5 NAVAJANJE VIROV IN LITERATURE
5.1 Citiranje
Vsako misel, ugotovitev…, ki jo povzemate po drugem viru ali virih je potrebno korektno
navesti. Če ne navedemo vira pomeni, da smo do ugotovitev oz navedenega prišli sami sicer
je to intelektualna kraja in s tem kršite avtorske pravice. S pomočjo citiranja pokažete, da
poznate dela avtorjev, ki se ukvarjajo s tem področjem, hkrati pa omogočite bralcu, da lažje
pride do dodatnih podatkov.
4 Na primer: V dnevnem časopisju lahko zasledimo veliko različnih razlag tega problema.
5 Na primer: Več o tem glej Koren (2004, str. 33).
6 Povzeto po Korenu (2004, str 22-26)
11
Zapis citata se nahaja v besedilu v oklepaju in mora obsegati:
1. priimek avtorja (če ga ni, navedemo naslov),
2. leto objave,
3. številko strani, na kateri se nahaja citirana ugotovitev.
Primer:
Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst…..
Tekst…. (Koren, 2004, str. 35).
Citiramo vedno iz originalnega vira, če ta ni dostopen, smemo izjemoma povzeti citat iz
drugega vira, vendar moramo napisati, da to povzemamo po tem viru (posredno citiranje).
Citiramo lahko v originalni obliki z narekovaji (Koren je rekel: “Predlagam, da napišemo
navodila seminarsko nalogo.” (Koren, 2004, str. 35)); ali pa samo povzamemo bistvo in
oblikujemo s svojimi besedami, kjer na koncu ugotovitve navedemo avtorja (npr.:Tekst tekst
tekst tekst (Koren, 2004, str. 40)).
Vsi v besedilu citirani viri morajo biti navedeni v seznamu virov na koncu seminarske naloge
in na koncu navedeni viri morajo biti omenjeni v besedilu.
Če avtor ni znan napišemo naslov dela
Primer:
1. En avtor: (Koren, 2003, str. 25)
2. Dva avtorja: (Grey in Clark, 2002, str. 90)
3. Manj kot 6 avtorjev: (Smith, White, Black, Grey in Rodney, 2000, str. 150-151)7
4. Več kot 5 avtorjev: (Smith et al., 2000, str. 150-151) ali: (Smith in drugi, 2000, str.
150-151).
5. Posredno citiranje (uporabljamo le izjemoma): (Horvat, 2003, str 20; povzeto po
Koren, 2004, str. 30).
5.2 Navajanje virov in literature
Pri navajanju virov uporabljamo APA sistem8
V prilogi 2 lahko najdete različne primere navajanja virov oz. literature po APA standardih.
7 Pri ponovnem citiranju istega vira, napišemo vir v obliki: »et al«.
8 Standard organizacije APA (American Psychological Association).
12
6 VIRI IN LITERATURA:
1. Curtin University of Technology. Harvard Referencing 2005. [online].
Prodobljeno:8.9.2005. Internet stran:
http://library.curtin.edu.au/referencing/harvard.pdf
2. Pravilnik o postopki priprave iz zagovora diplomskega dela za univerzitetni in
visokošolski strokovni študij. [online]. Pridobljeno: 24.09.2005. Internet stran: .
Internet stran: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx
3. Ambrožič, F., Hudobivnik, A. (2001). Citiranje in navajanje virov po APA – v4
(American Psychological Association). Ljubljana.
4. Urbanija, J., Šauperl, A., & Zabukovec, V., Univerza v Ljubljani. Filozofska Fakulteta
Oddelek Za Bibliotekarstvo, Informacijsko Znanost In Knjigarstvo Navodila za
prijavo, pripravo in zagovor diplomskega dela 3. izdaja
5. Lesjak, M. (2004). Navodila za izdelavo diplomskega dela. Celje.
6. Zwitter, S.(2004). Iskanje, izbiranje in navajanje gradiva Ljubljana.
13
Priloga 1: Primer prve strani:
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA LOGISTIKO
SEMINARSKA NALOGA
NASLOV SEMINARSKE NALOGE
IME PREDMETA
Mentor/ -ica: Študent/ -ka:
Št. indeksa:
Način študija:
Kraj, mesec leto
14
Priloga 2: Navajanje virov in literature
Pazite na uporabo vejic, pik, dvopičij in na uporabo poševne pisave! Navajamo le tisto literaturo, vire, ki so navedeni tudi v tekstu.
Literatura naj bo oštevilčena in urejena po abecednem vrstnem redu.
Vrsta literature: Navedba na koncu knjige Primer
MONOGRAFIJE
– Knjige
En avtor Priimek, I. (leto izida). Naslov: Podnaslov1. Kraj: Založba.
1Naslov je v ležečem tisku. Podnaslov pišemo z veliko
začetnico.
Kos, T. (2004). Logistika: Uporabnost v praksi.
Celje: Moja založba.
Dva avtorja Priimek, I. in Priimek, I. (leto izida). Naslov: Podnaslov.
Kraj: Založba.
Black, G. in White, R. (2000). Logistics in our lives.
New York: Oxford University Press.
3,4, ali 5 avtorjev Navajamo vse avtorje v enakem vrstnem redu, kot so v
publikaciji. Ostalo ostaja enako. Med avtorji so vejice med
zadnjima je znak &.
Smith,K., Green, P., Williams, F. in Phipils, J.
(1999). Why logistics? London: Academic Press.
6 ali več avtorjev Navajamo vse avtorje do 5 in dodamo et al.« Ostalo ostaja
enako.
Clancy, E., Fajs, T., Green, R., Higman, R., Hontelez,
J., Kouvelis, S., et al. (1998). Evropska unija,
Slovenija in trajnostni razvoj. Ljubljana: Umanotera.
Brez avtorja Na prvem mestu stoji naslov. Ostalo ostaja enako. Logistika transporta.(2000). Celje: Fakulteta za
logistiko
Več del istega
avtorja
Pomemben vrstni red navajanja (kronološko) Prvo
navedemo nižjo letnico izdaje. Ostalo ostaja enako
Kos, R. (2000)….
Kos, R. (2002)….
15
MONOGRAFIJE
– nadaljevanje
Navedba na koncu knjige Primer
Več del istega
avtorja iste letnice
Letnice opremimo z črkami a,b,c…) Horvat, R. (2000a)….
Horvat, R. (2000b)….
Brez avtorja, samo
urednik
Namesto avtorja stoji urednik, kar označimo v oklepaju z
(Ur.).
El-Agraa, A.M. (Ur.). (2004). The European Union:
Economics and policies. London: Prentice Hall.
Poglavje v knjigi –
avtor je znan
Priimek, I. (leto).Naslov poglavja. V I. Priimek urednika
(Ur.), Naslov knjige. (str. Prva stran poglavja – zadnja
stran poglavja). Kraj: Založnik.
Rosi, B. (1998). Kako z uporabo pravilne strategije
vzdrževanja voznih sredstev znižati skupne stroške
poslovanja prometnih sistemov. V M. Lipičnik (Ur), 1.
kongres transport, promet, logistika. (197 – 202).
Poglavje v knjigi –
avtor ni znan
Začnemo z naslovom poglavja, ostalo isto, kot pri znanem
avtorju.
16
Serijska
publikacija
Navedba na koncu knjige Primer
Članek Priimek, I. (leto). Naslov. Ime revije, volumen(številka), prva
– zadnja stran članka1.
1 Brez oznake str.
Rosi, B. (2005). Teorija sistemov. Logistika, 40(4), 15 – 19.
Članek – neznan
avtor
Začnete z naslovom, ostalo isto kot z avtorjem1.
1 Letnica pride za naslovom.
Načrtovanje logističnega sistema.(2000). Annales 22(2), 12 –
14.
Članek iz
časnika
(mesečnik,
tednik, dnevni
časopis)
Priimek, I. (datum). Naslov. Ime publikacije, volumen, str.
prva – zadnja stran.
Članek iz
časnika – neznan
avtor
Začnete z naslovom, ostalo isto kot z avtorjem1.
1 Letnica pride za naslovom.
Članek v
ZBORNIKU
Priimek,I. (leto). Naslov članka. V: I. Priimek (Ur1.), Naslov
zbornika (str. prva-zadnja stran članka). Kraj: Založba.
1 Urednik
LEKSIKONI,
SLOVARJI,
ENCIKLOPEDIJ
E – anonimni
članki
Naslov. (Leto). Kraj: Založba Statistični letopis Slovenije 2001. (2001). Ljubljana: Državna
založba Slovenije
17
Elektronski viri Navedba na koncu knjige Primer
Svetovni splet - Internet Priimek, I. (datum) Naslov dokumenta [Vrsta
medija1], Pridobljeno. Dostopnost2
1Spletna stran, internet, online, elektronska pošta…
2 Spletni naslov, internet stran…
Plevnik, A. (15.12.2001). Značilnosti urejanja prometa v EU
[online], Prodobljeno 10.10.2002. Internet stran:
http://www.ljudmila.org/retina/eungo/promet.html
Računalniška programska
oprema (Software)
Priimek, I. (leto). Naslov [vrsta programske
opreme]. Kraj: Založnik.
Če ni avtorja začnemo z naslovom.
SSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika. (1997).
[Elektronska izdaja 1.0]. Ljubljana: DZS. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
