Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 08:58 Prispevkov: 970

2.4 VSEBINSKI DEL BESEDILA

2.4.1 Vsebina diplomskega dela

Vsebinski del besedila diplomskega dela praviloma obsega zgodovinsko - teoretični del, analitično - eksperimentalni del in zaključni ali perspektivni del.

Navedeni deli vsebinskega besedila diplomskega dela pomenijo vsebinske sklope, ki imajo lahko več delov in poddelov s svojimi značilnimi naslovi. Primerno je, da je celotna tematika diplomskega dela obdelana v do pet medsebojno povezanih delov (poglavij), ki se lahko členijo naprej v do tri podpoglavja. Poglavja in podpoglavja diplomskega dela se označujejo po decimalnem sistemu ali sistemu decimalne klasifikacije, največ do štiri decimalne enote. Vse decimalne enote s pripadajočimi naslovi se vpisujejo v vsebino diplomskega dela (decimalni sistem je 1, 10, 100 itn, sistem decimalne klasifikacije je 1, 1.1, 1.1.1, 2. 2.1, 2.1.1 itd.).

Zgodovinsko - teoretični deli je namenjen prikazu razvoja obravnavane teme in prikazu dosedanjih teoretičnih spoznanj v zvezi z njo.

Analitično – eksperimentalni del diplomskega dela je njegov najpomembnejši del. V njem študent dokazuje svoje znanje, izkušnje, kritičnost in ustvarjalnost. Logično mora povezovati relevantna spoznanja, dejstva, dokaze in misli pri opredeljevanju teme diplomskega dela in izvajanju zaključkov. Pri tem mora biti samostojen, objektiven pri presojanju in dajanju relevantnih ocen in predlogov, svojo samostojnost in odgovornost potrjuje z argumenti in utemeljenimi dokazi. V tem delu študent citira tuja stališča, spoznanja in formulacije oziroma navaja uporabljeno literaturo v sklicevalnih zapisih.

V zaključnem ali perspektivnem delu diplomskega dela študent jasno, sistematično, sistemsko in strnjeno predstavi relevantna spoznanja, informacije, stališča, ugotovljena dejstva, ki so obdelana in obširno obrazložena v analitično-eksperimentalnem delu diplomskega dela. V tem delu se ne navajajo citati in opombe pod črto. V tem delu tudi ne označujemo z enotami decimalnega sistema, temveč jih formuliramo kronološko po strukturi diplomskega dela v odstavkih.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 08:58 Prispevkov: 970

Seznam uporabljene literature in virov
Ob koncu diplomskega dela je treba navesti vso uporabljeno literaturo in vire. Literatura mora biti navedena po abecedi avtorjev citiranih del ter oštevilčena z zaporedno številko. Viri morajo biti navedeni ločeno po skupinah. Spisek mora obsegati najmanj 10 enot.

Seznam slik in tabel (po potrebi na koncu Kazala)
Tabele, grafikone, skice, sheme, karte, zemljevide in druge ilustracije, ki so vključene v tekst diplomskega dela, se prikažejo kronološko, posebej za vsako vrsto ilustracij.
Seznam uporabljenih kratic in okrajšav (po potrebi). Kratice in njihovi prevodi se podajo v posebnem pregledu.

Seznam slovenskih prevodov tujih izrazov (po potrebi na koncu Kazala)

Priloge (če obstajajo)
Anketni listi, analizne tabele, uporabljeni dokumenti in podobno se prikažejo kronološko v popisu prilog na koncu naloge.

Izjava o avtorstvu in navedba lektorja (pred povzetkoma)
V izjavi kandidat navede sledeče:

S podpisom zagotavljam, da:
• je predloženo zaključno delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela;
• je delo popravljeno v skladu s pripombami mentorja in članov komisije;
• sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev, ki jih uporabljam v predloženem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;
• se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) - Uradni list RS, št. 21/1995, 9/2001, 30/2001 - ZCUKPIL, 43/2004, 17/2006, 114/2006 - ZUE, 139/2006, 68/2008);
• je elektronska oblika identična s tiskano obliko predloženega dela ter soglašam z objavo dela na fakultetnih straneh;
• da je delo lektoriral/-a_____________________________;
• študent levo pod izjavo napiše kraj in datum, desno pa ime in priimek ter podčrtaj, in se pod izjavo ročno podpiše.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 08:58 Prispevkov: 970

2.4.2 Vsebina magistrskega dela

Končni tekst magistrskega dela študent obdela v treh delih oz. sklopih, in sicer:
• zgodovinsko-teoretični, retrospektivni ali eksplikativni del,
• analitično-eksperimentalni del,
• zaključni ali perspektivni del.

Zgoraj omenjeni trije temeljni deli magistrskega dela ne pomenijo, da ima magistrsko delo le tri dele in tri naslove teh delov. Ti deli pomenijo le vsebinske sklope oz. skupine, ki imajo več delov in poddelov s svojimi značilnimi naslovi. To še zlasti velja za analitično-eksperimentalni del, ki je najobsežnejši, kjer se rešuje raziskovalni problem in predmet raziskovanja ter dokazujejo postavljene hipoteze. Primerno je, da je celotna tematika magistrskega dela obdelana v do devet medsebojno povezanih delov, poleg uvoda in zaključka.
Deli in poddeli magistrskega dela se označujejo po decimalnem sistemu ali sistemu decimalne klasifikacije, največ do štiri decimalne enote. Vse decimalne enote s pripadajočimi naslovi se vpisujejo v vsebino magistrskega dela (decimalni sistem je 1, 10, 100 itd., sistem decimalne klasifikacije je 1, 1.1, 1.1.1, 2. 2.1, 2.1.1 itd.).

Osrednji del magistrskega dela je njegov najpomembnejši del. V njem študent dokazuje svoje znanje, sposobnosti, izkušnje, kritičnost, ustvarjalnost, raziskovalno izkušenost in motiviranost. Logično mora povezovati relevantna spoznanja, dejstva, dokaze in misli pri opredeljevanju raziskovalnega problema in izvajanju zaključkov. Pri tem mora biti samostojen, objektiven pri presojanju in dajanju relevantnih ocen in predlogov, svojo samostojnost in odgovornost potrjuje z argumenti in utemeljenimi dokazi. V osrednjem delu študent citira tuja stališča, spoznanja in formulacije oziroma navaja uporabljeno literaturo v sklicevalnih zapisih.

V zaključnem delu magistrskega dela morajo biti vključeni:
• Doseženi rezultati in cilji raziskave.
• Preveritev hipotez ali odgovor na raziskovalno vprašanje.
• Prispevek rezultatov raziskave k znanosti oz. stroki.
• Uporabnost rezultatov raziskave.

V zaključnem ali perspektivnem delu magistrskega dela študent jasno, sistematično, sistemsko in strnjeno predstavi relevantna spoznanja, informacije, stališča, ugotovljena dejstva, ki so obdelana in obširno obrazložena v analitično-eksperimentalnem delu magistrskega dela in kjer je dokazana ali ovržena postavljena hipoteza. V tem delu se ne navajajo citati in opombe pod

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 08:58 Prispevkov: 970

črto. V tem delu tudi ne označujemo z enotami decimalnega sistema, temveč jih formuliramo kronološko po strukturi magistrskega dela v odstavkih.

Seznam uporabljene literature in virov
Ob koncu magistrskega dela je treba dati prikaz vse uporabljene literature in virov, po skupinah in po abecedi avtorjev citiranih del ter oštevilčeno z zaporedno številko. Spisek mora obsegati najmanj 50 enot, od katerih mora biti najmanj 1/5 tujih virov.

Seznam slik in tabel (po potrebi na koncu Kazala)
Tabele, grafikone, skice, sheme, karte, zemljevide in druge ilustracije, ki so vključene v tekst magistrskega dela, se prikažejo kronološko, posebej za vsako vrsto ilustracij.
Seznam uporabljenih kratic in okrajšav (po potrebi). Kratice in njihovi prevodi se podajo v posebnem pregledu.

Seznam slovenskih prevodov tujih izrazov (po potrebi na koncu Kazala)

Priloge (če obstajajo)
Anketni listi, analizne tabele, uporabljeni dokumenti in podobno se prikažejo kronološko v popisu prilog na koncu naloge.

Izjava o avtorstvu in navedba lektorja (pred povzetkoma)
V izjavi kandidat navede sledeče:

S podpisom zagotavljam, da:
• je predloženo zaključno delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela;
• je delo popravljeno v skladu s pripombami mentorja in članov komisije.
• sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev, ki jih uporabljam v predloženem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;
• se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) - Uradni list RS, št. 21/1995, 9/2001, 30/2001 - ZCUKPIL, 43/2004, 17/2006, 114/2006 - ZUE, 139/2006, 68/2008);
• je elektronska oblika identična s tiskano obliko predloženega dela ter soglašam z objavo dela na fakultetnih straneh;
• da je delo lektoriral/-a_____________________________;

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 08:58 Prispevkov: 970

• študent levo pod izjavo napiše kraj in datum, desno pa ime in priimek ter podčrtaj, in se pod izjavo ročno podpiše.

2.4.3 Vsebina doktorskega dela

Glej točko 2.4.2.

3 DOKUMENTACIJSKA PODLAGA ROKOPISA ZAKLJUČNE NALOGE

Dokumentacijska podlaga rokopisa zaključne naloge je citiranje literature in virov, opombe pod črto in ilustracije.
Slovarček izrazov po SSKJ:
- citát : dobesedna navedba tujega besedila;
- referénca: v knjigi, članku točno navedeni podatki o kakem drugem besedilu, ki se omenja, na katero se sklicuje;
- opómba: krajše pojasnilo k tekstu.

3.1 CITIRANJE

Pri pisanju je treba strogo ločiti avtorjev tekst od tujega teksta, tujih spoznanj, misli, idej, podatkov, ilustracij idr. Pisec lahko prevzame definicije pojmov, znanstvena dejstva, ideje, podatke, informacije, ilustracije idr., vendar mora vedno na jasen in običajen način navesti, čigavo je in od kod je vse to povzel. To doseže s citiranjem. S citiranjem se razume pisno ali ustno navajanje od besede do besede tujih delov teksta ali besed, ki se lahko preverijo.
Namen citiranja je večstranski. S citiranjem študent ilustrira nek problem, ki mu služi kot dokaz, s katerim argumentira lastno misel s tem, ko se sklicuje na določeno avtoriteto.
Študent pogosto uporablja citate zaradi nasprotovanja mislim drugega avtorja, da bi tako bili njegovi protiargumenti bolj prepričljivi.
Če v citatu znotraj neke navedbe izpusti določene besede ali dele teksta, to označi s tremi pikami. To so t. i. iztrgani citati, pri katerih je treba posebej paziti, da se s tem ne spremeni smisel avtorjevih misli.
Če je citat napisan v ležečih črkah ali poudarjeno, ga študent mora v takšnih črkah tudi citirati. V primeru, da avtor želi poudariti citat in ga napiše poudarjeno ali v ležečih črkah, mora to v opombi pod črto navesti (npr. podčrtal avtor).
V strokovnih delih, ki so namenjena predvsem tujini in če je citat odločilnega pomena, avtor lahko citate navede v jeziku, v katerem so napisani. Citat v tujem jeziku mora prevesti in prevod

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 08:58 Prispevkov: 970

navesti v opombi pod črto. Pri citiranju mora avtor upoštevati obseg tujega teksta glede na rezultate lastnih raziskovanj in lastnih spoznanj. Citati morajo biti skladno vključeni v tekst in povezani s temo diplomskega dela.
Dobesedno prevzemanje tujih delov teksta mora avtor dati v narekovaje in ob koncu prevzetega teksta navesti tuje delo na običajen način. Če študent daljši tekst interpretira z lastnimi besedami in na svoj način (parafrazira), mora navesti vir, iz katerega je prevzel parafrazirani tekst. Nenavajanje tujih avtorjev in njihovih del se smatra kot plagiat (intelektualna kraja).

Obstaja več načinov oz. sistemov citiranja. Uporabljata se predvsem dva glavna načina oz. sistema pisanja sklicnih opomb:
• evropski način (citiranje pod črto)
• ameriški oz. harvardski način (citiranje na koncu stavka v okroglem oklepaju)

Priporoča se evropski način citiranja oz. način citiranja po priporočilu mentorja.

3.2 REFERENCE IN OPOMBE

Reference in opombe se navajajo pod črto, velikost črk je 10 točk, pokončno. Mesto v besedilu, na katero se nanaša opomba, in opomba pod črto se označujeta s številko. Številčenje opomb je zaporedno od začetka do konca besedila.

Obstajata dve vrsti opomb, ki so praviloma pod črto, in sicer:
• Eksplikativne opombe. Te opombe so dopolnilne obrazložitve posameznih delov obrazložitev, določenih podatkov, informacij, stališč, dejstev ali spoznanj, ki so navedeni v tekstu.
• Primerjalne opombe. Napotujejo bralca na neko drugo bibliografsko enoto, ki obravnava enako ali podobno problematiko, ali na dele istega vira.

Opombe pod črto se pišejo na koncu strani, oddvojene s črto od glavnega teksta (črta je dolga do ene petine dolžine vrstice) in so označene z arabsko številko. Opomba pod črto je vedno na isti strani in je povezana z isto številko v tekstu. Številke opomb pod črto se praviloma pišejo kronološko po zaporednih številkah od začetka in do konca dela in brez oklepajev. Razmak med opombami je ena vrstica.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 08:58 Prispevkov: 970

PRAVILA PISANJA CITATOV, REFERENC IN OPOMB:
• Najprej se navede avtor citata, nato sledi letnica dela, iz katerega je vzet citat,
in stran, na kateri je zapisan citat (T. Jerovšek, 2006, str. 37).
• Če sta avtorja dva, zapišemo oba (T. Jerovšek in J. Čebulj, 1995, str. 125). Če so avtorji trije, zapišemo vse tri (T. Jerovšek, J. Čebulj in P. Jambrek, 1995, str. 125).
• Pri besedilih z več kot tremi avtorji se navede naslov dela v celoti (Komentar ustave RS, 2011, str. 43).
• Pri sklicevanju na določeno idejo brez citiranja se vir označi na naslednji način (glej P. Jambrek, 2007, str. 123).
• Citiramo lahko tudi ugotovitev določenega avtorja (npr. T. Jerovšek), ki jo je v svojem delu povzel drugi avtor (npr. J. Čebulj). Gre za citiranje po sekundarnem viru (ne po originalu). Označi se tako, da najprej navedemo avtorja citata (original), nato se zapiše »V:« in navede priimek avtorja dela (T. Jerovšek V: J. Čebulj, 1998, str. 20).
• Pri splošnem sklicevanju na določenega avtorja oziroma delo se navedeta le priimek in letnica (P. Jambrek, 2005). Takšno sklicevanje naj bo prej izjema kot pravilo.
• Pri povzemanju besedila drugega avtorja se besedilo navede brez navedkov, zraven pa se zapiše, da gre za povzeto besedilo (po P. Jambrek, 1998, str. 62).
• Če je citiranih več del istega avtorja z enako letnico, se dela znotraj letnice razvrstijo na abecedni način tako, da se k letnici izdaje dela glede na vrstni red doda še mala tiskana črka (P. Jambrek, 1996a, str. 101).
• Če je v besedilu dela pri povzemanju citata že naveden avtor, se zapiše samo letnica in stran vira (npr. … podobno meni tudi P. Jambrek(2006, str. 307), ki pravi, da je ...).
• Pri navajanju zakonov, predpisov,… se navede kratica zakona (predpisa,…) in citirani člen (ZLS, 34. člen).
• Pri navajanju anonimnih virov (npr. Statistični letopis) se navede kratica ali oznaka vira, letnica in stran (SL, 1995, str. 57).
• Pri uporabi literature, ki je bila objavljena na internetu, veljajo enaka pravila navajanja kot za tiskane vire (avtor, leto, stran) povsod, kje je to mogoče. Iz zapisov na spletu dostikrat ni razviden avtor oz. naslov uporabljenega vira, zato namesto njega zapišemo
naslov spletnega integrirnega vira oz. nosilca (avtorskih, moralnih, materialnih) pravic.
V kolikor iz zapisa na spletu ni razvidna številka strani, jo izpustimo. Na koncu opombe dodamo v oklepaj (e-vir).
• Dokument v PDF-u na spletu pišemo v enaki obliki kot bi bil v tiskani obliki (B. Grum, 2010, str. 13). Če strani niso oštevilčene, jih preštejemo sami in postavimo v oglati oklepaj. Na koncu opombe dodamo v oklepaj (e-vir).

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 08:58 Prispevkov: 970

• Pri navedbi citata iz dela, ki je bilo objavljeno na internetu in je objavljen tudi v obliki knjige (oziroma kot del knjige, članek,…), navedemo tako, kot da bi uporabili delo v izvorni (knjižni) obliki.

3.3 NAVAJANJE LITERATURE IN VIROV

Pri navajanju literature (virov) velja, da moramo vključiti vsa dela, ki smo jih na kakršenkoli način uporabljali pri pisanju dela. To ne velja za literaturo, ki smo jo v delu zgolj omenili. Dela morajo biti razporejena v skupine. Seznam uporabljenih del znotraj posamezne skupine je oblikovan glede na abecedni vrstni red priimkov avtorjev in je oštevilčen z zaporedno številko. Če ima posamezno delo do tri avtorje so v seznamu literature navedeni vsi trije avtorji. Če ima delo več kot tri avtorje oz. spada med anonimne vire, se zapiše naslov dela v celoti. Poglavje oštevilčimo in poimenujemo: LITERATURA IN VIRI. Sledijo si naslednja podpoglavja:

SAMOSTOJNE PUBLIKACIJE
V to podpoglavje spadajo publikacije, katerih avtorji so znani ter anonimne publikacije.
• Če je avtor eden ali je avtorjev več, vendar ne več kot trije, zapišemo priimke in imena enega oz. vseh avtorjev, ki so med seboj ločeni z vejico (avtorska značnica).
PRIIMEK, ime, Naslov dela. Kraj : založba, leto izdaje.
Primer:
NOVAK, Marko, Uvod v pravo. V Novi Gorici : Evropska pravna fakulteta, 2010

• Če so avtorji več kot trije, naredimo zapis na naslov publikacije (stvarna značnica).
NASLOV dela: podnaslov / Ime in priimek prvega avtorja … [et al.]; ur. ime in priimek. Kraj : založba, leto izdaje.
Primer:
KOMENTAR Ustave Republike Slovenije : dopolnitev - A / Matej Avbelj ... [et al.] ; ur. Lovro Šturm. Kranj : Fakulteta za državne in evropske študije, 2011

• Pri anonimnih virih se navedba vira začne s kratico (označbo) vira in letnico izdaje (oboje v oklepaju). Temu brez vejic sledi naslov vira. Če anonimni vir nima kratice, začetni del v oklepaju izpustimo.
Primer:
(SL, 1995) Statistični letopis RS. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije, 1995.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 08:58 Prispevkov: 970

ČLANEK V REVIJI
Prednost imajo članki objavljeni v tiskani reviji. Če ima spletni članek objavo v tiskani verziji revije, potem ima le-ta prednost vpisa po spodnjih parametrih. Če je spletni članek objavljen izključno na spletu, potem ga ne vpisujemo v to podpoglavje. Izjema so znanstveni članki v slovenskem ali tujem jeziku objavljeni v e-znanstveni reviji. E-znanstveni članek vpišemo v skladu s spodnjimi parametri oz. podatki, ki jih imamo na razpolago. Dodamo URL naslov ter na koncu datum klika na povezavo.
PRIIMEK, ime, Naslov članka. V: Naslov revije. leto izdaje, letnik izhajanja, številka revije, strani od-do.

Primeri:
JAMBREK, Peter, Pravice do svobode izobraževanja, do svobode znanosti in umetnosti ter do avtonomije univerze. V: Dignitas. 2012, št. 55/56 , str. 3-11.
DJINOVIČ, Marko in GEISLER, Robert, Novi kodeks dobrih poslovnih običajev v prometu z nepremičninami. V: Pravna praksa. 2011, let. 30, št. 38, str. 2–8.
TRATAR, Boštjan, Bistvo prava je uresničevanje pravičnosti v družbi. V: Polet : magazin Dela in Slovenskih novic. Delo. 2010, letn. 9, št. 42, str. 12-15.

DALY, Mary, EU Social Policy after Lisbon. V: Journal of common maket studies (JCMS). 2006, vol. 44., n. 3., str. 461-481. URL: http://eucenter.wisc.edu/OMC/New%20OMC%20links/daly%20social%20policy%20after%20lisbon%20JCMS%202006.pdf. XX.XX.2013
*Primeri opomb znotraj naloge:
P. Jambrek, 2012, str. 9
po M. Djinovič in R. Geisler, 2011, str. 4-5
glej M. Daly, 2006, str. 472 (e-vir)

PRISPEVEK OZ. POGLAVJE V KNJIGI, ZBORNIKU
Če gre za prispevek v knjigi oziroma zborniku z več avtorji, se najprej navede priimek in ime avtorja prispevka (poglavja) in naslov prispevka. Nato se zapiše »V:«, naslov knjige, zbornika, poševna črta, nato okrajšavo ur. (»urednik«) oz. ed. (»editor«). Sledi kraj, založba, leto izdaje publikacije. Ter strani od-do (navesti dolžino prispevka, poglavja).

PRIIMEK, Ime. Naslov prispevka. V: Naslov publikacije / ur. ime in priimek urednika. Kraj: založba, leto izdaje. Str. od-do.

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 08:58 Prispevkov: 970

Primera:
JAMBREK, Peter, Usoda demokratičnih dejanj v diktaturi. V: Challenges of contemporary international law and international relations / ur. Miha Pogačnik. Nova Gorica : Evropska pravna fakulteta, 2011. Str. 39-60.

BEMBIČ, Lucijan, Vloga slovenskih organov v zvezi s postopki pred Sodiščem ES v Luksemburgu. V: Dnevi slovenskih pravnikov 2006 od 12. do 14. oktobra, Portorož. Ljubljana : Gospodarski vestnik, 2006. Str. 1092–1100.
*Primeri opomb znotraj naloge:
P. Jambrek, 2011, str. 49
glej L. Bembič, 2006, str. 1095-1097

PRAVNI VIRI
(kratica zakona v oklepaju) Naslov zakona. Objava, popravki.
Različni primeri:
- (KZ-1) KAZENSKI zakonik. Uradni list RS, št. 95/2004s kasnejšimi sprem. in dopol.
- (OZ) OBLIGACIJSKI zakonik. Uradni list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi sprem. in dopol.
-ODLOK o oglaševanju. Uradni list RS, št.10/2011.
-KONVENCIJA Združenih Narodov o Pomorskem Mednarodnem Pravu (UNCLOS), z Aneksi I-VI (MKZNPMP), Montego Bay, Jamaica, 1982. UL SFRJ - Mednarodne Pogodbe
-KONVENCIJA v Montreuxu iz Leta 1936 URL: http://cil.nus.edu.sg/1936/1936-convention-regarding-the-regime-of-the-straits/ XX.XX.2013 (datum klika na link)
- (ZDZdr) ZAKON o duševnem zdravju. Uradni list RS, št. 77/2008.
- (ZIKS-1) ZAKON o izvrševanju kazenskih sankcij. Uradni list RS, št. 22/2000, s kasnejšimi sprem. in dopol.
-UREDBA Komisije (ES) št. 1737/2005 z dne 21. oktobra 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 1726/1999 glede opredelitve in posredovanja podatkov o stroških dela. UL L 279/11, 22.10.2005.
-DIREKTIVA Sveta 75/117/EGS z dne 10. februarja 1975 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z uporabo načela enakega plačila za moške in ženske. UL L 45, str. 19-20.

SODNA PRAKSA
Primer vpisa:
Odločba oz. sklep oz. sodba in vrsta sodišča, opravilna št. in ime zadeve (če obstaja), datum dokumenta. Uradni list RS, št. _/leto….

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 08:58 Prispevkov: 970

Odločba oz. sklep oz. sodba in vrsta sodišča, opravilna št. in ime zadeve (če obstaja), datum dokumenta. URL: ….. xx.xx.2013 (datum klika na povezavo)
Če je iz opravilne številke razvidno leto dokumenta, potem navajanje datuma dokumenta lahko izpustimo. Če se leto opravilne številke in izdaje dokumenta razlikujeta, zapišemo oba. Vrste sodišč ne pišemo s kraticami, ampak jih pri navajanju literature navajamo v celoti. Primere sodne prakse navajamo zgolj tiste, ki smo jih v nalogi dejansko uporabili.

Primeri različnih načinov vpisov glede na primarni vir:
1. SODBA Sodišča, opr. št. C-39/72-Komisija proti Italiji, 7.2.1973. URL: http://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?language=sl&jur=C,T,F&num=c-39/72&td=ALL xx.xx.2013
2. SODBA Sodišča, opr. št. C-31/78-Bussone. URL: http://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?language=sl&jur=C,T,F&num=c-31/78&td=ALL xx.xx.2013
3. SKLEP Višjega sodišča v Kopru, opr. št. Cp 508/2011. URL:
http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visja_sodisca/2012032113042219/ xx.xx.2013
4. SODBA Upravnega sodišča RS, opr. št. I-U-1778/2011. URL:
http://www.sodisce.si/usrs/odlocitve/2012032113043494/ xx.xx.2013
5. SKLEP Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-236/08 na dan 4.8.2010. URL:
http://odlocitve.usrs.si/usrs/usodl.nsf/bcaf0777a0b458cac12579c30036ecff/9538932d978faed2c125770a004663f1?OpenDocument xx.xx.2013
6. SKLEP Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I-Up-457/2007. URL: http://www.sodisce.si/vsrs/odlocitve/21337/ xx.xx.2013
7.ODLOČBA Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. U-I-94/07, 14.2.2007. Uradni list RS, št. 45/2007, 21/2008.
8. ODLOČBA Višjega sodišča v Kopru, opr. št. U-I-130/11, 6.7.2011, 16.2.2012. Uradni list RS, št. 60/2011, 16/2012.
9. ODLOČBA Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. U-I-372/06, 13.11.2008. Uradni list RS, št. 111/2008, Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 27/2008.
*Primeri opomb znotraj naloge:
Sodba sodišča, opr.št. C-31/78-Bussone
Sklep VSK, opr. št. Cp 508/2011
Sklep USRS, opr. št. U-I-236/08, 4.8.2010
Odločba VSK, opr. št. U-I-372/06, 13.11.2008

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 08:58 Prispevkov: 970

SPLETNI VIRI
Dela, ki so objavljena samo na internetu navajamo tako, da namesto založbe, kraja izdaje, letnice in strani navedemo ustrezni popolni naslov dokumenta - URL (Uniform Resource Locator). To pomeni, da najprej zapišemo avtorja (če je znan), naslov uporabljenega vira ter datum objave besedila (če je znan). Števila strani pri navajanju del z interneta ne navajamo, z izjemo če je dokument v PDF obliki. Na koncu URL naslova dokumenta navedemo datum, ko smo dokument našli in nanj kliknili.
PRIIMEK, ime, Naslov. Datum objave na spletu (če je znan). URL: ___, xx.xx.2013 (datum klika na povezavo)

Primeri:
NOVAK, Jure, Klasifikacija slovenskega zračnega prostora; 21. 3. 2010. URL: »http://sierra5.net/index.php?option=com_content&task=view&id=1155« xx.xx.2013.
LAIN, Corinne, Upside-down judicial review; 12.1.2012. URL: »http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=1984060« xx.xx.2013
*Primera opombe znotraj naloge: J. Novak, 2010 (e-vir); C. Lain, 2012 (e-vir)
RAZVOJ podeželja. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. URL: http://www.kgzs.si/gv/razvoj-podezelja.aspx. Xx.xx.2013
*Primer opombe znotraj naloge: Razvoj podeželja, 2013 (e-vir)
V kolikor avtor dela oziroma lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu avtorja
zapiše naslov uporabljenega vira in lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…).
Primer:
ESTABLISHING professional and impartial administration. OECD. 25.11.1999
URL: http://www.oecd.org/puma/sigmweb /acts/act4.htm. xx.xx.2013
*Primer opombe znotraj naloge: Establishing professional and impartial administration, 1999 (e-vir)

3.4 SEZNAM GRAFIKONOV

Seznam grafikonov (slik, tabel) je oblikovan tako, da so grafikoni navedeni po zaporednem seznamu, glede na vrstni red pojavljanja v besedilu. Za vsak posamezen grafikon se navede številčna oznaka grafikona, naslov grafikona in številka strani na kateri je naveden grafikon (seznam je izoblikovan po principu kazala).

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 08:58 Prispevkov: 970

Ilustracije so razne tabele, grafikoni, načrti, zemljevidi, fotografije, sheme in drugi avtorjevi dokazi, ki jih avtor uporablja za ilustracije teksta, da bi s tem nazorneje in enostavneje predstavil zapletene pojave bralcu.

Tabela je sistematičen pregled podatkov o značilnostih opazovanih pojavov, do katerih se pride z grupiranjem, zbiranjem in obdelavo. Je primerna oblika prikazovanja obdelanih številčnih podatkov, dobljenih z anketiranjem, eksperimentiranjem ali na drugačen način pridobljenih podatkov.

Grafikon nazorno prikazuje in predoča pojave s pomočjo znakov in geometrijskih likov. S pomočjo grafikona lahko hitro vidimo odnose, korelacije in funkcionalne povezanosti med proučevanimi podatki oz. dejavniki nekega procesa.

Načrti se zlasti uporabljajo na znanstveno tehničnih področjih in predstavljajo določene predmete najpogosteje v ortogonalni projekciji s potrebnimi izračuni in podatki.

Zemljevidi kot posebne ilustracije se zlasti uporabljajo na področju prometnih znanosti za prikazovanje položaja posameznih držav, prometnic, poti idr.

Fotografije se uporabljajo predvsem v delih, ki obravnavajo promet, s katerimi se prikazujejo npr. prevozna sredstva, manipulativna sredstva, kontejnerski terminali, morske luke, pristanišča idr.

Sheme predstavljajo in prikazujejo odnose, zapletene postopke, pojave ..., ki zamenjujejo dolge opise.

Slika
Slika je določena površina, na kateri se z organizacijo načrtov in barv ustvarja iluzija dejanskih pojavov narave in prostora. Navajanje in označevanje slik v besedilu diplomskega dela morajo biti slike označene z zaporednimi številkami, naslovljene (npr. Slika 1: Predlog potrdila o diplomiranju) ter zapisane krepko. Postavljene morajo biti na mesta, kamor vsebinsko sodijo. V besedilu morajo biti omenjene tako, da se navede njihova številka (npr. kot je to prikazano na sliki 1). Slike se ravnajo sredinsko.
Vsaka slika mora imeti:
• zaporedno številko (npr. Slika 7:, Slika 8:, itd),
• naslov, ki je zapisan z malimi poudarjenimi črkami,
• jedro (slika s podatki oziroma informacijami),

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 08:58 Prispevkov: 970

• vir, na osnovi katerega je slika prirejena ali povzeta.
V kolikor je potrebno se za jedrom slike navedejo tudi opombe, kratice in simboli, ki razlagajo, dopolnjujejo ali dodatno pojasnjujejo vsebino slike.

Primer:
Slika 1: Predlog potrdila o diplomiranju
Diploma
Ime in priimek diplomanta/diplomantke: Tina VZOREC
je z naslovom diplomskega dela: RAZVOJ PRAVA NA SLOVENSKEM
dne: 26.01. 2009 diplomirala na univerzitetnem študijskem programu Pravo 1. stopnje
in si s tem
pridobila strokovni naziv: diplomantka prava (UN)
Evropska pravna fakulteta
Dekan:
Vir: Janežič (2009, str. 12).

Če je slika prevzeta iz literature, mora biti v naslovu slike naveden vir (glej primere citiranja), celoten zapis vira pa naveden v spisku literature oziroma med viri. Debelina črt na slikah naj bo najmanj 0,5 točke in velikost črk na slikah najmanj 10 točk (oboje kot na zgornjem primeru).

Zgoraj zapisana določila, ki se nanašajo na slike, se smiselno uporabljajo tudi za prikaz tabel in drugih ilustracij, s tem da je v osrednjem delu tabele najprej zapisana glava in nato jedro tabele. V glavi, gornjem delu, tabele je označena vsebina posameznih stolpcev. Zapisi v glavi naj bodo poravnani sredinsko, v prvem stolpcu pa levo. Vrednosti v stolpcih so poravnane desno.

Primer:
Tabela 1: Udeleženci seminarjev v letu 2008, po področjih in glede na spol
ženske moški
jezikovni 36 23
organizacija 12 54
računalništvo 67 45
ekonomika 11 17
Vir: Ravnikar (2008, str. 6).

3.5 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV

V seznamu se uporabljene kratice razvrstijo na abecedni način. Poleg kratice se zapiše

ninanana123 · Pridružen/-a: 25.07. 2012, 08:58 Prispevkov: 970

pomen kratice.
Primer:
ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku

3.6 SEZNAM SLOVENSKIH PREVODOV TUJIH IZRAZOV

Navedbi uporabljenega jezika sledi seznam izrazov, po načelu tuj izraz – slovenski prevod. Navedejo se predvsem prevodi tistih tujih izrazov, ki še niso v splošni uporabi.
Primer:
Prevodi iz angleškega jezika
ability test - test sposobnosti
knowledge test - test znanja

4 OBLIKA ZAKLJUČNE NALOGE
4.1 OBLIKA DIPLOMSKEGA DELA
4.1.1 Ovojna stran

Na zunanji strani diplomskega dela (na platnicah) mora biti v sredini zgoraj z velikimi tiskanimi črkami napisano EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA V NOVI GORICI. Na sredini strani je z velikimi tiskanimi črkami zapisan NASLOV DIPLOMSKEGA DELA. Sledi ena vrsta presledka in nato z velikimi tiskanimi črkami zapisana vrsta dela: DIPLOMSKO DELO. Sledi ena vrsta presledka in pod tem navedba imena in priimka kandidata z velikimi tiskanimi črkami. V spodnji vrsti je z velikimi črkami zapisano kraj in leto oddaje diplomskega dela. Velikost črk je 14, z izjemo naslova, ki je 16.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli