Statistična obdelava podatkov SPSS, magistrska naloga, diplomska Seznam forumov Statistična obdelava podatkov SPSS, magistrska naloga, diplomska
Statistična obdelava podatkov SPSS, magistrska naloga, diplomska naloga, pomoč pri pisanju magistrske naloge, pomoč pri pisanju diplomske naloge, izdelava diplomske naloge, izdelava magistrske naloge, pomoč pri pisanju, seminarska naloga
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




NAVODILA ZA PISANJE POROČILA (DNEVNIKA) O PRAKTIČNEM USPOSA
Pojdi na stran 1, 2  Naslednja
 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Statistična obdelava podatkov SPSS, magistrska naloga, diplomska Seznam forumov -> Pomoč pri oblikovanju diplomske naloge
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
spss
Administrator foruma


Pridružen/-a: 11.09. 2009, 20:10
Prispevkov: 834

PrispevekObjavljeno: 18 Okt 2011 13:21    Naslov sporočila: NAVODILA ZA PISANJE POROČILA (DNEVNIKA) O PRAKTIČNEM USPOSA Odgovori s citatom

NAVODILA ZA PISANJE POROČILA (DNEVNIKA)
O PRAKTIČNEM USPOSABLJANJU


Praktično usposabljanje si organizirajte sami.


Dnevnik oblikujte po naslednjih navodilih:

• 1. in 2. STRAN: obrazec z osebnimi podatki in podatki izvajalca praktičnega usposabljanja (priloga 1 in 2)
• 3. STRAN: opis podjetja (firma, pravna ureditev, dejavnost, službe, število zaposlenih…)
• 4. STRAN: opis poslovne enote (predmet poslovanja, lokacija, poslovni prostori, število in izobrazba zaposlenih, obratovalni čas, hišni/delovni red…)

• NADALJNE STRANI: opis dela po temah (lahko za vsak dan), ki obsega vsaj dve strani:
a) opis blaga (blagovne skupine, sestava, uporaba, garancija, proizvajalci, embalaž…) ali opis storitve
b) priloge v zvezi z blagom (etikete, črtne kode, deklaracije, prospekti, garancijski listi…)
c) priloge v zvezi s poslovanjem (prevzemnice, računi, reklamacijski zapisniki…)
d) opis delovnih sredstev (transportna sredstva, os. računalnik in programi, ročna orodja, stroji in naprave…)
e) priloge v zvezi z delovnimi sredstvi
f) opis dobrih in slabih izkušenj z zaposlenimi in strankami( če ste imeli stik z njimi)

Liste poročila in priloge vpenjajte v posebno mapo.
Poročilo pišite ali računalniško ali lastnoročno (čitljivo in lično).
Poročilo (dnevnik) pišite z mentorjevo pomočjo. Mentor vam poročilo ob koncu usposabljanja podpiše in oceni.
Po končanem usposabljanju poročilo prinesite v šolo, kjer ga pregleda še ravnateljica trgovske šole.













Šolsko leto:________________

Letnik: _______________

POROČILO (DNEVNIK) O PRAKTIČNEM USPOSABLJANJU


Ime in priimek kandidata/kandidatke:______________________________________________

Naslov, bivališče: _________________________________________________________________

_________________________________________________________________



Podjetje, izvajalec praktičnega usposabljanja:____________________________

_________________________________________________________________

Odgovorna oseba v podjetju:_________________________________________

_________________________________________________________________

Mentor:__________________________________________________________



Datum pričetka usposabljanja:_________________________



Konec usposabljanja(datum, žig, podpis mentorja):_______________________

________________________________________________________________


















POTRDILO O OPRAVLJENEM PRAKTIČNEM USPOSABLJANJU IN OCENA

Kandidat/ka____________________________vpisan/a v ___________letnik se je praktično usposabljal/a v naši poslovalnici/oddelku od ____________ do _________ in opravil/a ___________ur.


PREDMET OCENJEVANJA 3 TOČKE 2 TOČKI 1 TOČKA
Zanimanje za delo
Učenje, sprejemanje znanj
Obvladovanje del, ki jih je opravljal/a
Odnos do dela
Odnos do strank
Odnos do sodelavcev
Kakovost in obseg opravljenega dela
Odnos do blaga in delovnih sredstev
Poštenost in vestnost
Spretnost in iznajdljivost
Vodenje dnevnika
SKUPAJ TOČK:



Zelo uspešno 29 in več točk
Uspešno 23 do 28 točk
Manj uspešno 17 do 22 točk





_______________ _____________________________
kraj in datum žig in podpis mentorja




PODROČJA, KI JIH MORA SPOZNATI UDELEŽENEC PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA
2. LETNIK (32 UR/4 DELOVNE DNI)



Delo poteka na naslednjih področjih:
- prodaja živil, mešanega blaga, tekstila in usnja, kemičnih in drogerijskih izdelkov, železnine in repromateriala, elektrotehničnih izdelkov, industrijsko mešanih izdelkov, pohištvo in gradbeni material, avtomobili in nadomestni deli, papirniško knjigotržni izdelki.
V opisu del mora biti razvidna specifičnost vsakega področja.

Učenci morajo spoznati:
- blago po izvoru, lastnostih in proizvajalcu,
- načine in zahteve skladiščenja, standarde, deklaracije in ravnanje z blagom.


SPREJEM UČENCEV
• ORGANIZIRANOST PODJETJA,
• ZNAČILNOSTI POSAMEZ. PODROČIJ DELA,
• VARSTVO PRI DELU, UPORABA NAVODIL,
• OBVEZNOSTI IN PRAVICE DELAVCA,
• MEDSEBOJNI ODNOSI, DELO Z LJUDMI,
• VKLJUČITEV UČENCA V DELO.


DELO V PRODAJALNI IN PRIROČNEM SKLADIŠČU
• UPORABA HIGIENSKO TEHNIČNIH SREDSTEV,
• SPOZNAVANJE BLAGA V PRODAJALNI,
• SPOZNAVANJE IN UPORABA TER RAZMESTITEV DELOVNIH SREDSTEV,
• PRAVILNO ZLAGANJE IN RAZMEŠČANJE BLAGA,
• EMBALIRANJE IN OZNAČEVANJE BLAGA,
• UPORABA MERIL IN PREDPISI O KONTROLI MERIL,
• PREPREČEVANJE TATVIN IN ŠKODE.


PRODAJA BLAGA
• POZNAVANJE BLAGOVNIH SKUPIN,
• UPORABA BLAGA,
• PROIZVAJALCI,
• KOMUNICIRANJE S KUPCI.






PODROČJA, KI JIH MORA SPOZNATI UDELEŽENEC PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA
3. LETNIK (14 DELOVNIH DNI)


Delo poteka na naslednjih področjih:
- prodaja živil, mešanega blaga, tekstila in usnja, kemičnih in drogerijskih izdelkov, železnine in repromateriala, elektrotehničnih izdelkov, industrijsko mešanih izdelkov, pohištvo in gradbeni material, avtomobili in nadomestni deli, papirniško knjigotržni izdelki.
V opisu del mora biti razvidna specifičnost vsakega področja.

Učenci morajo spoznati:
- blago po izvoru, lastnostih in proizvajalcu,
- načine in zahteve skladiščenja, standarde, deklaracije in ravnanje z blagom.


DELA V PRODAJALNI IN PRIROČNEM SKLADIŠČU

• SMOTRNO UREJANJE PROSTORA,
• PRAVILNO RAZVRŠČANJE BLAGA V SKLADIŠČU IN PRODAJALNI,
• ESTETSKO UREJANJE PRODAJNEGA PROSTORA,
• PREVZEM BLAGA IN REŠEVANJE REKLAMACIJ PRI PREVZEMU,
• MERJENJE BLAGA (MERSKE ENOTE),
• OZNAČEVANJE BLAGA (TRANSPORTNE IN BLAGOVNE OZNAKE),
• REŠEVANJE REKLAMACIJ KONČNEGA POTROŠNIKA,
• NAČINI PLAČILA ZA PRODANO BLAGO,
• DELO NA BLAGAJNI – ZAKLJUČEVANJE,
• EVIDENTIRANJE ZALOG, NAROČIL IN NAROČANJE BLAGA,
• SMOTRNA IZBIRA TRANSPORTNE EMBALAŽE IN TRANSPORTNIH SREDSTEV,
• ODPREMA BLAGA Z BLAGOVNIMI LISTINAMI,
• SPOZNAVANJE DEL IN NALOG ZUNANJIH IN NOTRANJIH ORGANOV KONTROLE,
• VODENJE EVIDENCE PRODANEGA BLAGA,
• PRIPRAVA BLAGA ZA POPIS IN SODELOVANJE PRI POPISU.


PRODAJA IN RAZKAZOVANJE BLAGA

• POZNAVANJE BLAGA: OPIS POSAMEZNEGA BLAGA, SUROVINSKA SESTAVA, LASTNOSTI IN UPORABA, SKLADIŠČENJE, VZDRŽEVANJE, ROKI TRAJANJA ITD.,
• PROIZVAJALCI,
• PRAKTIČNA UPORABA SREDSTEV EKONOMSKE PROPAGANDE: NAČINI RAZSTAVLJANJA BLAGA, IZLOŽBA IN ZUNANJA PROPAGANDNA SREDSTVA.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
spss
Administrator foruma


Pridružen/-a: 11.09. 2009, 20:10
Prispevkov: 834

PrispevekObjavljeno: 20 Okt 2011 07:38    Naslov sporočila: UNIVERZA NA PRIMORSKEM VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO IZOLA NAVODI Odgovori s citatom

UNIVERZA NA PRIMORSKEM
VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO IZOLA
NAVODILA ZA PISANJE IN OBLIKOVANJE
DIPLOMSKE NALOGE UP VŠZI
Avtor: mag. NADJA PLAZAR
Izola, februar, 2005
Kazalo vsebine
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
KAZALO VSEBINE
1 PRIPRAVA NA PISANJE DIPLOMSKE NALOGE ....................................................... 4
1.1 Izbira teme.................................................................................................................. 4
1.2 Iskanje literature......................................................................................................... 4
1.3 Dispozicija (načrt dela) .............................................................................................. 5
1.4 Postopek prijave diplomske naloge............................................................................ 7
2 SESTAVNI DELI DIPLOMSKE NALOGE ..................................................................... 9
2.1 Naslov in naslovne strani ........................................................................................... 9
2.2 Kazalo vsebine ...........................................................................................................9
2.3 Kazalo slik in kazalo preglednic ................................................................................ 9
2.4 Povzetek in ključne besede ter abstract in keywords ................................................. 9
2.5 Osrednji del diplomske naloge................................................................................. 10
2.5.1 Uvod s teoretičnim delom ................................................................................ 10
2.5.2 Materiali in metode ..........................................................................................10
2.5.3 Rezultati ...........................................................................................................11
2.5.4 Razprava...........................................................................................................11
2.5.5 Sklep.................................................................................................................11
2.6 Seznam virov............................................................................................................11
2.7 Seznam uporabljenih simbolov oz. kratic ................................................................ 11
2.8 Priloge ...................................................................................................................... 12
2.9 CD medij .................................................................................................................. 12
3 TEHNIČNA NAVODILA ZA OBLIKOVANJE DIPLOMSKE NALOGE................... 13
3.1 Oštevilčevanje poglavij ............................................................................................ 13
3.2 Številčenje strani ...................................................................................................... 13
3.3 Oblikovanja besedila ................................................................................................14
3.4 Umeščanje in opremljanje slik in preglednic ........................................................... 14
3.5 Umeščanje enačb...................................................................................................... 15
3.6 Uporaba opomb........................................................................................................15
3.7 Seznam virov in navedki v besedilu......................................................................... 15
3.7.1 Navedki v besedilu ........................................................................................... 15
3.7.2 Seznam virov.................................................................................................... 16
SEZNAM VIROV.................................................................................................................... 19
Kazalo preglednic
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Najpomembnejši slogi diplomskega dela......................................................... 14
Priprava na pisanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
1 PRIPRAVA NA PISANJE DIPLOMSKE NALOGE
1.1 Izbira teme
Študent prijavi temo diplomske naloge po objavljenem razpisu tem in mentorjev diplomskih
nalog v zaključnem letniku. Študent si temo lahko izbere tudi po lastni presoji, v vsakem
primeru mora pred prijavo izbrane teme o njej pridobiti soglasje predvidenega mentorja.
Spisek predlaganih tem in mentorjev je objavljen na spletni strani UP VŠZI do konca meseca
januarja tekočega študijskega leta.
Študent lahko zamisel za temo črpa iz različni virov: študijskih gradiv, zapiskov predavanj in
vaj, monografij, leksikonov, enciklopedij, strokovnih revij, na internetu objavljenih
strokovnih in znanstvenih člankov, lahko pa zamisel dobi tudi med opravljanjem kliničnih vaj
v učnih bazah.
Tema diplomske naloge naj bo iz vsebine nosilnih predmetov smeri, ki jo je študent vpisal,
lahko pa je tudi iz vsebine drugih predmetov študijskega programa, vendar mora biti
raziskovalno področje diplomske naloge povezano s študijsko smerjo.
Tema naj ne bo preširoka, bolje je izbrati ožjo temo in jo konkretneje obdelati. Tako omejeno
temo naj študent oblikuje v delavni naslov.
1.2 Iskanje literature
Ko se študent odloči za temo diplomske naloge se sooči z enim od zahtevnejših elementov v
nastajanju diplomske naloge, in sicer z iskanjem znanstvenih in strokovnih informacij. Z
zbiranjem in proučevanjem literature študent ugotovi koliko je o določeni temi že raziskano in
napisano ter presodi izvedljivost naloge.
Iskanje literature razdelimo na iskanje dokumentov, ki vsebujejo potrebne informacije in
študij informacij v zbranih dokumentih. Ti dve aktivnosti se med seboj razlikujeta, saj je
zbiranje dokumentov pretežno rutinsko delo, njihov študij pa je kompleksna intelektualna
aktivnost, ki vključuje analizo in kritično presojo zbranega gradiva.
Dokumenti, ki vsebujejo znanstvene in strokovne informacije, so mnogoštevilni in
raznovrstni. Najpogosteje se pojavljajo kot znanstvena in strokovna literatura, izdana v obliki
zapisa na papirju, v zadnjem času pa se vse bolj uporabljajo informacije zbrane v računalniški
obliki.
Nekaj tipičnih vrst dokumentov (1):
• Monografske publikacije: knjiga, brošura, monografija, zbornik, priročniki, leksikoni,
enciklopedije;
• Serijske publikacije: strokovne in znanstvene revije, poljudne revije, časopisi;
• Polpublikacija: interni dokumenti, rokopisi, seminarska naloga, diplomska naloga,
magistrska naloga, doktorska disertacija;
Priprava na pisanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
• Elektronski dokumenti: internet, disketa, CD- ROM, DVD.
Največje zakladnice znanstvene in strokovne literature so vsekakor knjižnice. Izbira knjižnice
je odvisna od številnih dejavnikov, vključujoč delovni čas, kraj, razpoložljivost in vrsto
literature, ki jo knjižnica hrani. Poleg uporabe tradicionalnih knjižnic lahko za pridobivanje
virov služi tudi virtualna knjižnica (COBISS, MEDLINE).
Če je le mogoče, naj izbrana literatura ne bo starejša od petih let, starejši so lahko le ključni
članki določenega področja, ki kažejo na zgodovinski razvoj področja ali misli.
1.3 Dispozicija (načrt dela)
Z izrazom dispozicija označujemo načrt, osnutek ali navodilo za pripravo pisnega dela.
Študent z dispozicijo jasno nakaže jedro problematike, ki ga bo v diplomski nalogi
obravnaval.
Dispozicija je koristen pripomoček, ki pisca usmerja k zastavljenemu cilju. Ravno zato je to
pogosto tudi formalna zahteva pri pisanju nekaterih visokošolskih besedil. Le redko bo kdo
pričakoval dispozicijo za krajšo seminarsko nalogo, zahteva pa se jo za diplomsko nalogo. S
tem se kandidata nekako prisili, da že pred prijavljanjem teme dobro razmisli o vsebini,
pregleda literaturo in opredeli problem (1).
Na UP Visoki šoli za zdravstvo Izola je treba dispozicijo napisati na največ dveh listih
formata A4 (enostransko).
Dispozicija mora vsebovati:
1. Naslov diplomske naloge
Študent naj napiše predvideni (delovni) naslov diplomskega dela.
2. Opredelitev problema
Študent naj na kratko opredeli področje, ki ga bo natančneje proučeval in raziskoval. Pri tem:
• Na kratko opiše širše področje, ki ga želi v diplomski nalogi obravnavati;
• Pove kaj bi v diplomski nalogi rad proučeval-to je tema diplomske naloge;
• Zastavi si vprašanje, kaj o izbrani temi strokovna javnost še ne ve in bi rada vedela - to
so raziskovalna vprašanja.
Raziskovalno vprašanje ali vprašanja, na katerega iščemo odgovor, razvijemo v raziskovalni
problem, ki bo usmerjal proučevanje in katerega razrešitev je pomembna za stroko.
Primer področja raziskovanja in iz njega izhajajoč problem raziskovanja:
Zdravstvena nega pacienta z golenjo razjed - Življenje pacienta s kronično rano
3. Namen in cilji naloge
Študent v nalogi pojasni namen zastavljenega problema in odgovori na vprašanje, zakaj
analizira izbrano temo. Nameni pa so lahko različni in izhajajo iz problema, ki si ga je študent
zastavil pri pisanju diplomske naloge, vendar morajo odgovoriti na zastavljeno vprašanje kaj
se bo s predlagano raziskavo v stroki spremenilo, kaj bomo mi ali kdo drug od tega imeli.
Priprava na pisanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
Primeri ciljev v diplomski nalogi s področja Zdravstvena nega pacienta z golenjo razjedo:
• predstaviti splošne značilnosti življenja pacienta z golenjo razjedo;
• pomen uporabe sodobnih obveznih materialov pri oskrbi rane in njihov učinek na
celjenje rane;
• vpliv sodobnih obvezilnih materialov na celjenje rane: kakovost oskrbe rane, hitrejše
celjenje, manj boleče previjanje rane,…
• vpliv kronične rane na pacientovo življenje.
4. Hipoteza (delovno vprašanje, teza ali trditev)
Hipoteza je nedokazana, zgolj verjetna trditev, ki izhaja iz prej postavljenih ciljev. Vsebuje
naj tudi aplikacijo rešitve problema v sistemu zdravstva, kar pomeni, da študent nakaže kako
se ugotovitve diplomskega dela lahko uporabijo v sistemu zdravstva.
Primeri hipotez v diplomski nalogi s področja Zdravstvena nega pacienta z golenjo razjedo:
• oskrba rane z sodobnimi obvezilnimi materiali je kakovostnejša;
• oskrba rane z sodobnimi obvezilnimi materiali omogoča hitrejše celjenje ran;
• previjanje ran s sodobnimi obvezilnimi materiali je manj boleče od klasičnega;
• pri oskrbi kronične rane s sodobnimi obvezilnimi materiali je življenje pacienta
kakovostnejše.
5. Predvidene metode raziskovanja
Pri izdelavi diplomske naloge lahko študent uporabi eno ali več metod raziskovanja, ki se
delijo na tri splošne metode (2):
1. Zgodovinska (historična) metoda: preučevanje pojavov v preteklosti;
2. Opisna (deskriptivna) metoda:
• Deskripcija: postopek opisovanja dejstev, procesov in pojavov;
• Klasifikacija in kategorizacija: postopek definiranja določenega pojma;
• Komparacija: primerjava enakih ali podobnih dejstev, pojavov, procesov in odnosov;
• Kompilacija: povzemanje opazovanj, spoznanj, stališč, sklepov in rezultatov drugih
avtorjev;
• Sintetizacija: strnitev opazovanj, pojavov in procesov v eno celoto;
• Kvalitativna in kvantitativna analiza: kvalitativna (deduktivna) analiza je način
logičnega sklepanja na temelju splošnih spoznanj oz. teorij. Kvantitativna (induktivna)
analiza pa je empirično preverjanje deduktivnih ugotovitev;
3. Eksperimenatlna (poskusna) metoda: je tista metoda, pri kateri raziskovalec obvladuje
razmere poskusa in tako vpliva na potek dogodkov. Pri tem skuša pri vseh objektih
poskusa čim bolj poenotiti vse dejavnike, ki jih v poskusu ne proučuje, tako da se
skupine v poskusu razlikujejo med seboj le glede proučevanega dejavnika.
6. Seznam virov
V dispoziciji navedemo le najpomembnejše vire, ki jih bomo uporabili pri izdelavi diplomske
naloge – največ 10 različnih virov. Seznam virov naj bo v abecednem vrstnem redu.
Natančnejša navodila glede navajanja virov so podrobneje napisana v poglavju 3.7 Seznam
virov.
Priprava na pisanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
1.4 Postopek prijave diplomske naloge
Prijava teme in sklep o diplomski nalogi
Študent prijavi temo na posebnem obrazcu Prijava teme diplomske naloge (Obr. VŠZI-D-1),
ki je sestavni del Pravilnika o postopku priprave in zagovora diplomske naloge Visoke šole za
zdravstvo Izola (v nadaljevanju: Pravilnik). Obrazec mora podpisati tudi mentor. Predvideni
mentor lahko predlaga tudi somentorja.
K obrazcu Prijava teme diplomske naloge študent priloži »Dispozicijo diplomske naloge«.
Študent izdela dispozicija po teh Navodilih za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP
VŠZI.
Študent odda Prijavo teme diplomske naloge v referat za študentske zadeve. Referat za
študentske zadeve posreduje Prijavo teme diplomske naloge vsakega 25. v mesecu v pregled
Komisiji za študijske zadeve UP VŠZI. Ob pozitivnem mnenju Komisije za študijske zadeve
v 7-ih dneh posreduje dekanu predlagano Prijavo teme diplomske naloge.
Dekan ali pooblaščeni prodekan v 14- dneh potrdi ali zavrne Prijavo teme diplomske naloge.
Če nima pripomb, jo dokončno potrdi s podpisom Sklepa o diplomski nalogi (Obr. VŠZI-D-
2).
Referat evidentira potrjeno Prijavo teme diplomske naloge in podpisan Sklep o diplomski
nalogi (v nadaljevanju: sklep). Referat za študentske zadeve v 7-ih dneh po prejemu potrjene
dokumentacije, dostavi en izvod sklepa študentu, en izvod mentorju, en izvod somentorju (če
ga ima), en izvod pa arhivira.
Veljavnost teme je omejena. Če študent v roku 18 mesecev po odobritvi teme ne predloži
izdelane diplomske naloge, sklep preneha veljati. S tem prenehajo tudi obveznosti mentorja in
somentorja.
O podaljšanju roka za največ šest mesecev odloča dekan na predlog mentorja. Podaljšanje nad
šest mesecev odobri senat UP VŠZI na osnovi utemeljenih razlogov.
Prijava na zagovor diplomske naloge
Pred zagovorom odda študent v referat za študentske zadeve izpolnjeno Prijavo k zagovoru
diplomske naloge (Obr. VŠZI-D-3) in štiri trdo vezane izvode diplomske naloge in končno
verzijo diplomske naloge na CD-ju v ustrezni elektronski obliki.
Ko prejme referat za študentske zadeve izpolnjeno Prijavo k zagovoru diplomske naloge in
štiri trdo vezane izvode, preveri, ali je študent opravil vse predpisane študijske obveznosti po
študijskem programu in poravnal vse obveznosti do knjižnice UP VŠZI.
Če so opravljene vse predpisane obveznosti, referat predano diplomsko nalogo evidentira in
pošlje en izvod diplomske naloge mentorju. Ko je imenovana komisija za zagovor diplomske
naloge, članom komisije referat posreduje preostale izvode.
Priprava na pisanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
Imenovanje komisije za zagovor diplomske naloge
Komisijo za zagovor diplomske naloge imenuje dekan šole na predlog mentorja. (Obr. VŠZID-
4).
Dekan imenuje komisijo za zagovor diplomske naloge v 14- dneh, od dneva ko referat za
študentske zadeve evidentira prejem štirih trdo vezanih diplomskih nalog in izpolnjeno
Prijavo k zagovoru diplomske naloge (Obr. VŠZI-D-3) .
Komisija za zagovor diplomske naloge je sestavljena iz treh članov, in sicer: predsednika,
mentorja in enega člana. Mentor ne more biti predsednik komisije.
Če ima študent somentorja, je somentor tretji član komisije.
V Odločbi o imenovanju komisije za zagovor diplomske naloge (v nadaljevanju: odločba) se
hkrati določi tudi datum in kraj zagovora diplomske naloge. Referat za študentske zadeve
pošlje odločbo študentu in članom komisije 10 dni pred zagovorom.
Postopek zagovora
Zagovor diplomske naloge je javen in se izvede, kot sledi:
1. Predsednik komisije najprej predstavi študenta. Nato ugotovi, da so izpolnjeni pogoji
za zagovor diplomske naloge in študentu pojasni postopek zagovora.
2. Študent predstavi svoje diplomsko nalogo, zlasti motiv za izbiro teme, najvažnejše
ugotovitve iz svoje raziskave in uporabnost rezultatov dela.
3. Čas predstavitve diplomske naloge naj bo 10-15 minut. Sledi mu zagovor.
4. Mentor postavi študentu vprašanja. Svoja vprašanja postavijo in pojasnijo tudi
preostali člani komisije in z dovoljenjem predsednika komisije tudi drugi prisotni.
5. Komisija sklepa o oceni diplomske naloge in oceni ustnega zagovora. Pri oceni
diplomske naloge se upošteva kakovost diplomskega izdelka in opisa opravljenega
dela v predloženi pisni obliki, pri oceni ustnega zagovora pa kakovost študentove
predstavitve diplomske naloge in odgovorov na zastavljena vprašanja. Predsednik
komisije vpiše obe oceni v zapisnik o zagovoru diplomske naloge, ki ga podpišejo vsi
člani komisije (Obr. VŠZI-D-5).
6. Predsednik komisije za zagovor diplomske naloge v navzočnosti javnosti sporoči
študentu uspeh zagovora in pridobljeni strokovni naslov.
7. Skupni čas zagovora diplomske naloge naj traja do 45 minut.
Po uspešno opravljenem zagovoru referat za študentske zadeve izračuna zaključno oceno
študija diplomanta in študentu izstavi Potrdilo o diplomiranju (Obr. VŠZI-D-6).
Objava obrazcev
Vsi obrazce, ki jih študent potrebuje za izdelavo diplomske naloge in prijavo na zagovor, so
objavljeni na spletni strani šole z možnostjo natisa. Obrazci pa so študentom na voljo tudi v
referatu za študentske zadeve.
Sestavni deli diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
2 SESTAVNI DELI DIPLOMSKE NALOGE
Diplomsko nalogo obsega:
1. naslovno stran na platnici (glej prilogo 1)
2. prazen list (prvi list)
3. naslov diplomske naloge (glej prilogo 2 – drugi list):
4. povzetek in ključne besede
5. abstract
6. kazalo vsebine
7. kazalo slik
8. kazalo preglednic
9. osrednji del diplomske naloge (uvod s teoretičnim delom, materiali in metode,
rezultati, razprava in zaključne ugotovitve)
10. seznam virov
11. seznam uporabljenih simbolov oz. kratic
12. morebitne priloge
13. CD medij.
2.1 Naslov in naslovne strani
Naslov diplomske naloge mora obsevati njegovo vsebino. Naslov diplomskega dela mora biti
jasen, kratek, natančen in privlačen. Na začetku pisanja študent najprej določi delovni naslov,
ko je naloga končana, pa končni naslov, ki se od delovnega ne sme bistveno razlikovati (3).
V prilogi 1 je prikazana struktura platnice diplomske naloge. Prvi list trdo vezanega izvoda je
prazen list. Sledi ponovljena naslovna stran z navedbo (glej prilogo 2 – tretji list).
2.2 Kazalo vsebine
Kazalo je načrt dela in prikazuje njegovo sestavo oz. zaporedje obravnavane teme. Obsega
naj vse naslove poglavij in podpoglavij, kot so navedeni v besedilu (3), vendar največ do treh
številk členitve.
2.3 Kazalo slik in kazalo preglednic
Zaradi lažjega pregleda mora diplomska naloga vsebovati tudi kazalo morebitnih slik oz.
preglednic.
2.4 Povzetek in ključne besede ter abstract in keywords
Povzetek je kratka obnova ali izvleček iz vsebine in je pomembna sestavina strokovnih del.
Predvsem naj bi potencialnemu bralcu omogočal ugotoviti, ali je vsebina dela uporabna in ali
se splača prebrati celotno delo (1). Avtor mora v povzetku zajeti naslednje:
• opis problema in cilje proučevanja
• opis metod proučevanja in
• opis rezultatov s ključnimi ugotovitvami.
Sestavni deli diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
V povzetek ne sodijo metodološke in druge podrobnosti, statistični podatki in surovi rezultati
(razen če niso posebno pomembni za delo). Povzetek pišemo v strnjenem odstavku, ne
vstavljamo naslovov in v njem ne naštevamo.
Povzetek diplomskega dela lahko vsebuje največ 250 besed. Pod povzetkom naj avtor navede
še ključne besede. Abstract mora biti zapisan v slovnično pravilni angleščini.
2.5 Osrednji del diplomske naloge
Osrednji del diplomske naloge (uvod s teoretičnim delom, materiali in metode, rezultati,
razprava in sklep) mora vsebovati od 30 do največ 50 strani. Naslovi poglavij se morajo
prikazati tudi v glavi dokumenta.
2.1.1 Uvod s teoretičnim delom
V uvodu opišemo pomen dela, definiramo problem in predstavimo morebitne hipoteze.
Opišemo problem, torej kaj je tisto, kar še ne vemo, in pokažemo njegovo relevantnost, torej
zakaj je vredno raziskati. V tem delu naloge povzamemo dela, ki so pomembni za
obravnavano problematiko. Prikažemo uveljavljene in alternativne teorije, primerjamo
poglede in jih kritično presojamo. Bralca tako opremimo z osnovnim znanjem, ki ga
potrebuje, da lahko razume in ustrezno umesti raziskavo ter tako sledi obravnavi (1).
V tem delu naloge predstavimo tudi cilje diplomskega dela, zato je bistvenega pomena
natančna opredelitev problema. Možne odgovore na raziskovalna vprašanja lahko izrazimo
kot nekakšne domneve, ki nas vodijo pri proučevanju. Pri empiričnih raziskavah je potrebno
te domene izraziti v obliki hipotez.
2.1.1 Materiali in metode
V tem poglavju navedemo uporabljeni material ter raziskovalne metode in tehnike tako
natančno, da je mogoča ponovitev raziskave. V tem poglavju natančno opišemo (1):
• splošno opredelitev raziskave, kjer opredelimo vrsto raziskave, vrsto raziskovalnega
pristopa in raziskovalnega načrta
• podatke, kjer opredelimo vir podatkov in tip podatkov
• zbiranje podatkov, kjer opredelimo metode zbiranja podatkov
• materiale in inštrumente, ki smo jih uporabili za zbiranje podatkov
• vzorec, kjer natančno opredelimo populacijo in opišemo vzorec, ki smo ga izbrali
• analizo podatkov, kjer opredelimo metode analiziranja kvantitativnih in kvalitativnih
podatkov
• potek raziskave.
Sestavni deli diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
2.1.1 Rezultati
V poglavju rezultati prikažemo vse pomembne rezultate analiz zbranih podatkov. V to
poglavje sodijo rezultati v obliki besedila, preglednic, diagramov, grafikonov in slik, ki se
dopolnjujejo, in ki so z vidika obravnavanega problema pomembni.
Pri navajanju rezultatov praviloma najprej prikažemo najpomembnejše rezultate in šele nato
razne podrobnosti, kot so: vmesni rezultati, statistične podrobnosti ipd.
2.1.1 Razprava
Razprava se sklicuje na rezultate iz prejšnjega poglavja in jih komentiramo z vidika ciljev
raziskave, primerjamo z rezultati drugih raziskav, razlagamo morebiten razkorak med
pričakovanimi in dobljenimi rezultati, presojamo njihovo natančnost in veljavnost, jih
interpretiramo z uporabo znanih teorij in tako iščemo odgovore na v uvodu postavljena
vprašanja, potrdimo ali zavrnemo postavljene hipoteze. Pomembno je, da predočimo bralcu
tudi omejitve raziskve. Tovrstna interpretacija rezultatov naj bi privedla do sprememb,
dopolnitev starih spoznanj in tudi do novih spoznanj (1).
2.1.1 Zaključne ugotovitve
Zaključne ugotovitve morajo zaključiti besedilo in ga ponovno stakniti z uvodom (1). V
zaključnih ugotovitvah povzamemo ključne misli diplomske naloge in jih predstavimo v
strnjeni obliki, prikažemo pomen naših ugotovitev za ožje in širše predmetno področje ter
oblikujemo konkretna priporočila ali predloge. V tem delu lahko podamo kritiko svojemu
delu ter opozorimo na možne omejitve pri posploševanju pridobljenih rezultatov. Podamo
lahko tudi osebno mnenje in videnje problematike. Sklep mora biti povsem vaš, torej avtorski
(3).
2.6 Seznam virov
Pomembna sestavina strokovnega dela je seznam virov, kjer moramo navesti vse vire, ki smo
jih navedli v besedilu. Natančna navodila za navajanje in citiranje virov se v tehničnih
navodilih izdelave diplomske naloge..
2.7 Seznam uporabljenih simbolov oz. kratic
Če v besedilu uporabljate kratice, jih v abecednem vrstnem redu navedite v posebnem
poglavju.
Sestavni deli diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
2.8 Priloge
Med priloge lahko priložimo gradivo, ki ne sodi neposredno v glavno besedilo. Priloge so
lahko:
• računalniški izpisi rezultatov
• obsežne tabele
• anketni vprašalniki
• večja skupina slik, fotokopij dokumentov, fotografij.
Priloge morajo biti ustrezno označene, da se lahko na njih sklicujemo med besedilom.
2.9 CD medij
Na zadnji strani diplomskega dela mora biti prilepljen žepek s CD medijem, ki vsebuje
diplomsko nalogo v obliki word dokumenta. Na CD naj študent napiše podatke s platnice
diplomskega dela.
Tehnična navodila za oblikovanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
3 TEHNIČNA NAVODILA ZA OBLIKOVANJE DIPLOMSKE
NALOGE
Zaradi večje preglednosti in enotnega izgleda diplomskih nalog je potrebno diplomsko nalogo
oblikovati v skladu s predpisano predlogo (glej prilogo 3).
Pri oblikovanju naj bo študent posebej pozoren na (3):
• oštevilčevanje poglavij
• številčenje strani
• oblikovanja besedila
• umeščanje in opremljanje slik in preglednic
• umeščanje enačb
• izdelavo seznama virov in citiranje.
3.1 Oštevilčevanje poglavij
Poglavja diplomske naloge začnemo oštevilčevati z uvodom, nazivi poglavij naj se pojavljajo
v glavi dokumenta), oštevilčujemo vsa poglavja osrednjega dela diplomske naloge – t.j. vse
do sklepa. Način oštevilčevanja poglavij, ki ga mora študent uporabiti pri izdelavi
diplomskega dela, je prikazano v preglednici 1.
Oštevilčevanje poglavij mora biti avtomatsko.
3.2 Številčenje strani
Strani številčimo od osrednjega dela diplomske naloge dalje. Številke strani so v nogi
besedila na desni strani (glej prilogo 3).
Tehnična navodila za oblikovanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
3.3 Oblikovanja besedila
Pri oblikovanju besedila je potrebno uporabljati naslednje standarde:
• uporaba urejevalnika besedila: diplomsko nalogo pišemo s pomočjo urejevalnika
besedil na računalnik;
• format papirja - besedilo izpisujemo na A4 format papirja praviloma enostransko,
zaželjeno je, da je osrednji del diplomskega dela natisnjen enostransko;
• kakovost tiska: priporočljivo je, da besedilo natisnemo z laserskim ali enakovrednim
tiskalnikom;
• robovi papirja: robovi papirja morajo biti levo 3 cm, desno 2 cm, zgoraj 2.5 cm,
spodaj 2.5 cm
• razmik med odstavki – razmik med odstavki naj bo ena prazna vrstica, med
podglavji in podpoglavji pa dve, vsako novo poglavje začnite pisati na novo stran
(zadnja vrstica odstavka naj ne bo sama na naslednji strani);
• obojestranska poravnava besedila – besedilo mora biti obojestransko poravnano z
predpisano pisavo;
• uporaba slogov - besedilo oblikujemo s pomočjo slogov (Style). Z oblikovanjem
besedila študent pokaže znanje pri uporabi urejevalnika besedil. Najpomembnejši
slogi, ki jih študent potrebuje za izdelavo diplomske naloge so prikazani v spodnji
preglednici.
Preglednica 1: Najpomembnejši slogi diplomskega dela
Slog Vrsta, velikost in oblika črk
1 POGLAVJE Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. črke, krepek
tisk, oštevilčeno
1.1 Podpoglavje Times New Roman, 14 pt, leva por., navadne črke - ne
vel. črke, krepek tisk, oštevilčeno
2.1.1 Podpoglavje Times New Roman, 12 pt, leva por., navadne črke - ne
vel. črke, krepek tisk, oštevilčeno
Besedilo Besedilo (Times New Roman, 12 pt, obojestranska
por)
NEOŠTEVILČEN NASLOV Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. črke, krepek
tisk
Preglednica 1: naziv preglednice Times New roman 10, sredinska poravnava, krepek
tisk, avtomatsko oštevičevanje, nad preglednico
Slika 1: naziv slike Times New roman 10, sredinska poravnava, krepek
tisk, avtomatsko oštevičevanje, nad sliko
1 Opomba Times New Roman, 10 pt, obojstranska por., avt .
oštevičevanje
3.4 Umeščanje in opremljanje slik in preglednic
Slika v besedilu mora biti sredinsko poravnana. Imeti mora zaporedno številko in naslov.
Vsaka slika mora imeti sklic v besedilu in mora biti z njim vsebinsko povezana. Slika mora
biti pravilno označena, da lahko izdelamo avtomatsko kazalo slik (glej prilogo 3).
Tehnična navodila za oblikovanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
Pod sliko mora biti navedena pojasnitev opomb, kratic ali simbolov ter naveden vir. Oznaka
slike oz. preglednice se mora nahajati nad samo sliko. Izogibajte se nepreglednim in obsežnim
slikam, oz. tabelam.
3.5 Umeščanje enačb
Enačbe številčite tako, da je prva številka številka poglavja, druga številka pa zaporedna
številka enačbe v poglavju.
Primer:
ob = a + b + c (2.1)
3.6 Uporaba opomb
Opombe besedila oblikujemo v skladu s predpisano predlogo. Uporabljamo jih, ko (3):
• želimo določeno trditev bolje pojasniti ali ilustrirati;
• želimo napotiti bralca na druge vire, ki jih poznate;
• kadar celotno podpoglavje povzemate po določenem viru.
Napotki pri uporabi opomb:
• opombe so oštevilčene od začetka do konca besedila z istim vrstnim redom;
• na koncu vske opombe je vedno pika.
3.7 Seznam virov
Natančna navodila za navajanje virov so povzeta iz knjige avtorja Miroljuba Jakovljevića:
»Od izbire teme do zagovora diplomskega dela« (4).
2.1.1 Navedki v besedilu
V biomedicini je dopustno navajanje tujih dognanj, spoznanj in misli po smislu, ne pa
dobesedno, pri tem je treba biti pozoren, da vsebine ne popačimo.
V besedilu navedke oštevilčimo po vrstnem redu pojavljanja v besedilu z arabskimi
številkami med oklepajema, npr. (4). Če se pozneje v besedilu znova sklicujemo na že
uporabljeni navedek, napišemo številko, ki jo je navedek dobil pri prvi omembi. Navedki,
uporabljeni samo v tabelah in slikah, naj bodo oštevilčeni po vrstnem redu, kakor sodijo
tabele in slike v besedilo. Pri navajanju več del istega avtorja dobi vsak navedek svojo
številko.
Če nam delo ni dostopno v izvirniku, ga navajamo preko posredujočega dela. Vsi navedki iz
besedila, tudi iz posredujočega dela, pa so vsebovani v seznamu virov (4).
Tehnična navodila za oblikovanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
2.1.1 Seznam virov
Podatki o navedenih delih morajo biti točni in preverjeni. V seznamu virov navedemo tako
tiskane kot elektronske vire podatkov. Viri so napisani v ležečem tisku in si sledijo po
zaporednih številkah navedkov. Citirano delo vsebuje priimek in začetnico imena avtorja
oziroma avtorjev in/ali urednika oziroma urednikov, naslov in podnaslov originalnega dela,
podatke o izdaji in natisu ter impresum:
Priimek in ime avtorja(ev) in/ali urednika(ov). Najprej so navedeni priimki i črke imen
vseh avtorjev in/ali urednikov (editorjev) po vrstnem redu kot v citiranem delu. Avtorji so
ločeni z vejico, na koncu je pik. Navajamo vse avtorje, če jih je do šest, če pa jih je več,
navedemo prve tri in dodamo et al. (in ostali). Če pisec prispevka ni znan, namesto imena
napišemo Anon.Če je pisec sestavka organizacija, potem jo napišemo namesto imena avtorja v
jeziku., v katerem je napisana (primer 1).
Primer 1:
The Committee on the Scandinavian society for Clinical Chemistry and Clinical Physiology
Če navajamo uradne liste ali zakone, jih zapišemo na mestu imena avtorjev (primer 2).
Primer 2:
Zakon o zdravstvenem varstvu RS.
Naslov in podnaslov originalnega dela. Prvo besedo v naslovu pišemo z veliko začetnico,
vse ostale z malo, razen lastnih imen in samostalnikov pri nemških naslovih.Na koncu naslova
je pika. Podnaslov ločimo od naslova z dvopičjem.
Podatki o izdaji in natisu. Podatke zapišemo v skrajšani obliki, in sicer po pravopisu jezika
po katerem je delo napisano (primer 3).
Primer 3:
* First Edition = 1st ed.; Second Edition = 2nd ed.; Third Edition = 3rd ed.;
* Second Edition, revised and Expanded = 2nd ed., rev. and epanded;
* Fourth Edition, Fourth printing = 4th ed.,4th print.;
* druga, dopolnjena izdaja =2. dop.izd.;
*Dritte Auflage= 3. Aufl..
Impresum (kraj izdaje, založnik ali izdajatelj in letnica izdaje).
Impresum je za različna dela različen:
• Pri knjigah in drugih monografijah je za krajem izdaje dvopičje, sledi ime založbe, za
njim vejica, nato letnica izdaje, ki ji sledi dvopičje in nato strani od – do ter pika. Če je
več krajev, napišemo prvega in dodamo /etc./. Če v knjigi ni navedena letnica izdaje,
napišemo letnico natisa (copyright) (primer 4 in 5).
Primer 4:
Jones DA, Round JM. Skeletal muscle in health and disease: a textbox of muscle
physiology. Manchester /etc./: Manchester University Press, 1992: 41-54.
Tehnična navodila za oblikovanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
Primer 5:
Kisner C, Colby LA. Therapeutic exercise: foundation and techniques. 2nd ed.
Philadelphia: Davis, cop., 1990: 43-56.
• Pri poglavju iz knjige napišemo za avtorjem(ji) in naslovom poglavja »In:«nato pa vse
podatke o knjigi, iz katere je poglavje (primer 6).
Primer 6:
Mollnar GE, Perrin JCS. Head Injury. In: Mollnar GE, ed. Pediatric rehabilitation. 2nd
ed. Baltimore /etc./: William and Wilkins, cop. 1992: 254-292.
• Pri prispevku iz zbornika pišemo za avtorjema(ji) in naslovom poglavja »In:«nato pa
vse podatke o uredniku, vejica, ime kongresa, dvopičje, tema kongresa, dvopičje,
podnaslov, vejica, kraj izdaje, dvopičje, založnik ali izdajatelj, vejica, leto izdaje,
dvopičje, strani prispevka od začetka do konca in pika (primera 7 in Cool.
Primer 7:
Radonjić-Miholič V, Rakušček N. Skupinska terapija – dopolnilni program rehabilitacije
bolnikov z afazijo. In: Vovk M, Lenček S, eds. 3. Srečanje logopedov Slovenije: Govor in
govorne motnje pri otrocih od 4. – 9.leta starosti: zbornik referatov. Gozd Martuljek
1991. Ljubljana: Aktiv logopedov Ljubljane, Gorenjske in Dolenjske, 1991: 62-65.
Primer 8:
Košorok V. Problem profesionalne rehabilitacije po poškodbi glave. In: 7.
alpenlaendisch-adriatisches Symposium fuer internationale Zusammenarbeit in der
Rehabilitation: Probleme, Moeglichkeiten und Grenzen der Rehabilitation bei schwer
Gleidmassenverletzen und bei polytraumatiesirten: Schlussbreiht, garmisch-
Partenkirchen/Murnau 1991. Wien: Allgemeine Unfallversicherungsanstalt, cop. 1992:
241-243.
• Pri Peršernovi nalogi, diplomskem in magistrskem delu ter doktorski dizertaciji za
avtorjem(ji) in naslovom dela napišemo vrsta dela [Prešernova naloga, diplomsko ali
magistrsko delo, doktorska dizertacija] in zakljčimo s piko. Nadaljujemo s krajem,
dvopičjem, ustanovo, vejico in zaključimo z letom in s piko.
Primer 9:
Šolič N. Teniški komolec [diplomsko delo]. Ljubljana: Oddlek za fiziooterapij, Visoka šola
za zdravstvo, Univerza v Ljubljani, 1997.
• Pri člankih je treba naslove revij, iz katerih je navedek, krajšati, kot to določa Index
medicus. Kratici naslova revije sledi letnica, nato podpičje, letnik (volume), okrogli
oklepaj, številka revije, okrogli zaklepj, dvopičje in nazadnje strani od začetka do
konca sestavka in pika (primer 10)
Primer 10:
Michaud LJ, Rivara FP, Jaffe KM, Fay G. Dailey JL. Traumatic brain injury as a risk
factor for behavioral disorders in children. Arch Phys Med Rehabil 1993; 74(4): 368-375.
Tehnična navodila za oblikovanje diplomske naloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
• Pri člankih iz suplementa sledi za številko revije v okroglem zaklepaju in dvopičju
Suppl in njegova številka, čemur sledi dvopičje in strani od začetka do konca sestavka
in pika (primer 11).
Primer 11
Rott T. Patološke spremebe pri uremičnem sindromu. Med Razgl 1984; 23(4): Suppl 7:
358-410.
• Če je bilo pri nastajanju diplomskega dela uporabljeno še kakšno drugo natisnjeno ali
nenatisnjeno gradivo, ga je potrebno prav tako citirati. To velja za:
􀂃 prispevek iz dnevnega časopisa (primer 12)
􀂃 audiovizualni material (primer 13)
􀂃 računalniški program (primer 14)
􀂃 slovarji in podobni navedki (primer 15)
􀂃 nenatisnjena dela (primer 16)
Primer 12
Rensberger B, Specter B. CFCs may destroyed by natural process. The Washington post
1989 Aug 7; Sect. A:2 (col 5).
Primer 13
AIDS epidemic: the physician's role [videorecording]. Cleveland (OH): Academy of
Medicine Cleveland, 1987.
Primer 14
Renal system [računalniški program]. MS-DOS version. Edwardswille (KS): Medi-Sim,
1988.
Primer 15
Ectasia. Dorland's illustrated medical dictionary. 27th ed. Philadelphia: saunders, 1988:
527.
Primer 16
Lillywhite HB, Donald JA. Pulmonary blood flow regulation in an aquatic snake. Science.
In press.
• Posebej moramo navajati tudi vire s svetovnega spleta (Primer 17)
Stoddard M. AHSL Educational services.
http://amber.medilab.arizona.edu/homepage.html <16. 3. 1995>.
Seznam virov
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
SEZNAM VIROV
Pri nastanku tega dokumenta so bili uporabljeni naslednji viri, ki jih priporočamo študentom,
da jih preštudirajo pred izdelavo dispozicije in diplomske naloge.
1 Kobeja B. Napotki za pisanje seminarske in diplomske naloge. Koper: Visoka šola za
management v Kopru, 2002: 53-106.
2 Kališnik M, Zabavnik-Piano J, Rožić-Hristovski A. Uvod v znanstvenoraziskovalno
metodologijo na področju biomedicine. Ljubljana:Inštitut za varovanje zdravja
Republike Slovenije, 2000: 60-62.
3 Žižmond E. Kako nastane pisno delo. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta
Maribor, 1998: 10-43.
4 Jakovljević M. Od izbire teme do diplomskega dela. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,
Visoka šola za zdravstvo, 1997: 20-24.
5 Bučar B, Šabič Z, Brglez M. Navodila za pisanje seminarske naloge in diplomskega
dela. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, 2000: 38-50.
6 Wilson K. Zdravstvena nega – uvod v raziskovalno delo. Maribor: Zdravstveni dom dr.
Adolfa Drolca, 2002: 19-21.
Priloge
Navodila za pisanje in oblikovanje diplomske naloge UP VŠZI
PRILOGE
Priloga 1 – platnica diplomske naloge
Priloga 2 – ponovljena platnica diplomske naloge
Priloga 3 – predloga diplomske naloge
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO IZOLA
(Times New Roman, 14 pt, sredinska por., vel. črke)
DIPLOMSKA NALOGA
(Times New Roman,18pt,sredinska poravnava.,velike črke)
Kraj, mesec, leto
(Times New Roman, 14 pt, sredinska por.,)
Priloga 1 – Platnica diplomske naloge
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO IZOLA
(Times New Roman, 14 pt, sredinska por., vel. črke)
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE
(Times New Roman, 18pt,sredinska poravnava.,velike črke, krepek tisk)
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE V ANGLEŠKEM JEZIKU
(Times New Roman, 14pt,sredinska poravnava.,velike črke, krepek tisk)
Študent: IME IN PRIIMEK
Mentor: IME IN PRIIMEK z ustreznimi znanstvenimi nazivi
Študijski program: VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM
Študijska smer: ZDRAVSTVENA NEGA
(Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. črke)
Kraj, mesec, leto
(Times New Roman, 14 pt, sredinska por., vel. črke)
Priloga 2 – Ponovljena platnica diplomske naloge
(prazen list)
Priloga 3 – Predloga diplomske naloge
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO IZOLA
(Times New Roman, 14 pt, sredinska por., vel. črke)
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE
(Times New Roman,18pt,sredinska poravnava.,velike črke)
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE V ANGLEŠKEM JEZIKU
(Times New Roman,14pt,sredinska poravnava.,velike črke)
Študent: IME IN PRIIMEK
Mentor: IME IN PRIIMEK z ustreznimi znanstvenimi nazivi
Študijski program: VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM
Študijska smer: ZDRAVSTVENA NEGA
(Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. črke, krepek tisk)
Kraj, mesec, leto
(Times New Roman, 14 pt, sredinska por)
Kazalo (Glava besedila je vedno Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
Naslov diplomskega dela (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
KAZALO VSEBINE (Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. črke, krepek tisk)
(Kazalo mora biti avtomatsko izdelano in ne ročno. V kazalu so prikazani naslovi samo do tretjega nivoja.V
kazalu ne prikazujemo poglavij Zahvala, Kazalo, Kazalo slik kazalo preglednic, Povzetek , Abstract)
1 Naslov 1. nivo (Times New Roman 12, obojestranska poravnava) ........................................1
1.1 Podnaslov 2. nivo (Times New Roman 12, obojestranska poravnava).....................2
1.1.3 Podnaslov 3.nivo (Times New Roman 12, obojestranska poravnava).......2
2 Naslov 1. nivo (Times New Roman 12, obojestranska poravnava) ........................................4
2.1 Podnaslov 2. nivo (Times New Roman 12, obojestranska poravnava).....................6
Kazalo slik (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
Naslov diplomskega dela (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
KAZALO SLIK (Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. črke, krepek tisk)
(Kazalo slik mora biti avtomatsko izdelano in ne ročno.)
Slika 1 (Times New Roman 12, obojestranska poravnava) ...................................................... 2
Slika 2 (Times New Roman 12, obojestranska poravnava) .......................................................3
Kazalo preglednic (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
Naslov diplomskega dela (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
KAZALO PREGLEDNIC (Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. črke, krepek tisk)
(Kazalo preglednic mora biti avtomatsko izdelano in ne ročno.)
Preglednica 1 (Times New Roman 12, obojestranska poravnava) ….......................................2
Preglednica 2 (Times New Roman 12, obojestranska poravnava)............................................3
Povzetek in ključne besede (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
Naslov diplomskega dela (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE (Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. črke, krepek
tisk)
Besedilo (Times New Roman, 12 pt, obojestranska por) Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo .
Ključne besede: (Times New Roman, 12 pt, obojestranska por)
Abstract and keywords (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
Naslov diplomskega dela (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
ABSTRACT AND KEYWORDS (Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. črke, krepek tisk)
Besedilo (Times New Roman, 12 pt, obojestranska por) Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo .
Keywords: (Times New Roman, 12 pt, obojestranska por.)
Uvod (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
Naslov diplomskega dela (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila) 1
1 UVOD (Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. črke, krepek tisk, oštevilčeno)
(Z uvodom začnemo oštevilčevati poglavja, nazivi poglavij naj se pojavljajo v glavi
dokumenta)
Besedilo (Times New Roman, 12 pt, obojestranska por) Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo1.
Besedilo (Times New Roman, 12 pt, obojestranska por) Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo. Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo.
1 Opomba (Times New Roman, 10 pt, obojstranska por.)
Naslov drugega poglavja (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
Naslov diplomskega dela (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila) 2
2 POGLAVJE (Times New Roman, 14 pt, leva por., vel. črke, krepek tisk, oštevilčeno)
Besedilo (Times New Roman, 12 pt, obojestranska por) Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo.
Besedilo (Times New Roman, 12 pt, obojestranska por) Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo.
Slika 1: Naslov slike (Times New roman 10, sredinska poravnava, krepek tisk)
2.1 Podpoglavje (Times New Roman, 14 pt, leva por., navadne črke - ne
vel. črke, krepek tisk, oštevilčeno)
Besedilo (Times New Roman, 12 pt, obojestranska por) Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo.
Prelgednica 1: Naslov Preglednice (Times New roman 10, sredinska poravnava, krepek tisk)
Besedilo (Times New Roman, 12 pt, obojestranska por) Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo.
Naslov drugega poglavja (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
Naslov diplomskega dela (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila) 3
2.1.1 Podpoglavje 2. nivoja (Times New Roman, 12 pt, leva por., navadne črke - ne vel.
črke, krepek tisk, oštevilčeno)
Besedilo (Times New Roman, 12 pt, obojestranska por) Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo Besedilo
Besedilo.
(primer oštevilčevanja enačb)
ob = a + b + c (2.1)
Seznam virov (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila)
Naslov diplomskega dela (Times New Roman, 10 pt, leva poravnava, svetlejše od besedila) 4
SEZNAM VIROV
Times New roman 12 pt, obojestranska por., ležeče, oštevilčeno.
1 Kobeja B. Napotki za pisanje seminarske in diplomske naloge. Koper: Visoka šola za
management v Kopru, 2002: 1-20.
2 Kališnik M, Zabavnik-Piano J, Rožić-Hristovski A. Uvod v znanstvenoraziskovalno
metodologijo na področju biomedicine. Ljubljana:Inštitut za varovanje zdravja
Republike Slovenije, 2000: 60-62.
3 Žižmond E. Kako nastane pisno delo. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta
Maribor, 1998: 10-43.
4 Jakovljević M. Od izbire teme do diplomskega dela. Ljubljana: Univerza v Ljubljani
visoka šola za zdravstvo, 1997: 20-24.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
spss
Administrator foruma


Pridružen/-a: 11.09. 2009, 20:10
Prispevkov: 834

PrispevekObjavljeno: 21 Okt 2011 08:03    Naslov sporočila: Navodila za pisanje seminarske naloge pri Upravnem praktikum Odgovori s citatom

1
Navodila za pisanje seminarske naloge pri Upravnem praktikumu
1. IZBIRA IN PRIJAVA TEME SEMINARSKE NALOGE
Študent izdela seminarsko nalogo po predhodni odobritvi mentorja. Nalogo predloži skupaj
s posebno prijavnico (obrazec UP) mentorju in nato osebno preveri, ali je seminarska
naloga uspešna oziroma ali jo je potrebno popraviti oziroma dopolniti.
Slika 1: Primer izpolnjenega obrazca-UP za Upravni praktikum I
2. TEHNIČNA NAVODILA ZA IZDELAVO SEMINARSKE NALOGE
VEZAVA SEMINARSKE NALOGE:
• Seminarska naloga je mehko vezana (vezava v spiralo).
STANDARD PAPIRJA:
• A4
FORMAT STRANI:
• Pokončen
2
ROBOVI:
• Zgoraj, spodaj in levo: 3 cm
• Desno 2 cm
PISAVA:
• Tip pisave: Priporočamo tip Tahoma (tudi Arial)
• Velikost znakov v besedilu: 12 točk pokončno (12 points, regular)
• Enojni razmak med vrsticami (single spacing oziroma 12 točk)
• Obojestranska poravnava besedila (od roba do roba; justify)
• Morebitno deljenje besed z mehkim vezajem (soft hyphen)
OŠTEVILČENJE:
• Besedilo mora biti zaporedno oštevilčeno od prve do zadnje strani (spodaj na
sredini, z arabskimi številkami (1, 2, 3,…).
• Na naslovni strani oštevilčenje ni izpisano.
Obseg besedila:
• Ena avtorska pola (30.000 znakov; približno 14-15 strani besedila, brez prilog)
3 STRUKTURA SEMINARSKE NALOGE
Konkretna zgradba seminarske naloge je razčlenjena na naslednje prvine:
• naslovna stran
• kazalo
• uvod
• obdelava teme
• zaključek
• literatura in viri (po potrebi)
• seznam slik in tabel (po potrebi)
• seznam uporabljenih kratic in okrajšav (po potrebi)
• slovar slovenskih prevodov tujih izrazov, ki so bili uporabljeni v besedilu po načelu tuj
izraz - slovenski prevod (po potrebi)
• priloge (če obstajajo).
4. OBLIKA SEMINARSKE NALOGE
3
Na naslovni strani seminarske naloge pri upravnem praktikumu je zgoraj, sredinsko
poravnano, z velikimi tiskanimi črkami napisano UNIVERZA V LJUBLJANI in pod tem
FAKULTETA ZA UPRAVO. Na sredini strani je z malimi tiskanimi črkami zapisano Seminarska
naloga in pod tem Upravni praktikum I (oziroma Upravni praktikum II). Sledi vrstica razmaka
in nato z velikimi tiskanimi črkami zapisan NASLOV TEME SEMINARSKE NALOGE.
Slika 2: Naslovna stran seminarske naloge
14 TOČK, VELIKE ČRKE, KREPKO
oziroma
UpravnipraktikumII
12 točk, male črke
14 TOČK, VELIKE ČRKE, KREPKO
12 točk, male črke
12 točk, male črke
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO
Seminarska naloga Upravni p raktikum I
NASLOV TEME SEMINARSKE NALOGE
Predmet: Naslov predmeta Mentor: Naziv, ime in priimek Študent: Ime in priimek Številka indeksa:
Ljubljana, mesec in leto
V spodnjem delu naslovne strani je (kot je navedeno v primeru) naveden predmet, pri
katerem je razpisana tema seminarske naloge upravnega praktikuma, ter naziv ter ime in
priimek mentorja. Sledi ime in priimek študenta ter v novi vrsti njegova matična številka
indeksa.
V spodnji vrsti je zapisano Ljubljana (obvezno!!) ter mesec in leto izdelave seminarske
naloge upravnega praktikuma.
4
KAZALO
1 UVOD ......................................................................................................2
2 PRVO POGLAVJE ................................................................................. 4
2.1 Vsebina..................................................................................................5
2.1.1 Podtema ................................................................................5
2.1.2 Podtema ................................................................................6
2.2 Drugo podpoglavje ............................................................................7
2.3 Tretje podpoglavje ..............................................................................9
itd.
:
:
7 ZAKLJUČEK ...........................................................................................14
LITERATURA ................................................................................................16
VIRI .........................................................................................................17
SEZNAM SLIK IN TABEL...............................................................................18
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC.............................................................19
SLOVAR TUJIH IZRAZOV............................................................................20
PRILOGE ...................................................................................................21
Priloga 1: Vprašalnik.................................................................................21
Priloga 2: Obrazec za prijavo .................................................................22
V kazalu so navedeni vsi naslovi poglavij in podpoglavij oziroma vsi deli seminarske naloge,
podobno, kot je to navedeno v naslednjem primeru.
Seminarsko nalogo sestavljajo trije osnovni deli: uvod, obdelava teme in zaključek (Zelenika,
1998, str. 460-467).
V uvodu na kratko predstavimo vsebino obravnavane teme. Tako opredelimo področje
raziskovanja, opišemo proučevan problem, opredelimo cilje in namen seminarske naloge,
predstavimo uporabljene metode dela, orišemo zgradbo seminarske naloge ter navedemo
5
morebitne omejitev oziroma težave s katerimi smo se srečali pri pisanju seminarske naloge.
Uvod naj obsega največ dve strani.
Obdelava teme predstavlja osrednji del seminarske naloge. V njem razvijamo, razlagamo
in obdelujemo temo seminarske naloge tako, da prikažemo najpomembnejše ugotovitve in
spoznanja. Poleg tega na strokovno utemeljen način razložimo rezultate, do katerih smo
prišli.
Obdelava teme praviloma obsega tri dele:
− teoretični (zgodovinsko-teoretični, retrospektivni ali eksplikativni) del, v katerem
predstavimo kratko zgodovino preučevanja predmeta, dosežke teoretske obdelave
predmeta in ugotavljamo pomembnost, aktualnost in uporabnost obravnavane teme,
− analitični (analitično-eksperimentalni) del, v katerem analitično in sintetično predstavimo
najpomembnejša lastna in tuja spoznanja, stališča, podatke in informacije,
− predlagane rešitve (perspektivni del), v katerem predlagamo konkretne rešitve aktivnosti
in ukrepe, ki jih je moč uporabiti v praksi oziroma pri izboljšavi tehnoloških postopkov.
Označevanje in zapis delov seminarske naloge; Označevanje delov seminarske naloge
temelji na dekadnem (decimalnem sistemu), pri čemer se poglavje lahko deli na najmanj
dve podpoglavji. Priporočamo, da poglavij ne členite preveč, saj to zmanjšuje preglednost
(priporočamo tri ravni, kot je to navedeno v spodnjem primeru).
Primer:
1 POGLAVJE, 14 TOČK, VELIKE ČRKE, POKONČNO, KREPKO
1.1 PRVO PODPOGLAVJE, 12 TOČK, VELIKE ČRKE, POKONČNO, KREPKO
1.1.1 Drugo podpoglavje, 12 točk, male črke, pokončno, krepko
1.1.1.1 Tretje in vsako naslednje podpoglavje, 12 točk, male črke, poševno,
krepko
Pri označevanju in zapisu delov seminarske naloge velja:
6
• Naslov (vsakega) poglavja je zapisan na vrhu nove strani
• Za naslovom poglavja sta dve vrstici prazni, nato sledi besedilo oziroma navedba
podpoglavja.
• Pred naslovom prvega in drugega podpoglavja sta dve vrstici prazni, pred
naslovom tretjega in vseh naslednjih podpoglavij je ena vrstica prazna.
• Za naslovom vsakega podpoglavja je ena vrstica prazna.
Poglavja oziroma podpoglavja (kakor tudi slike, tabele,…) so oštevilčena z arabskimi
številkami.
Priporočamo, da v naslovu teme seminarske naloge oziroma v naslovu poglavij in
podpoglavij ne navajate okrajšav in kratic.
Citiranje; V besedilu sta začetek in konec citata označena z narekovaji. Na koncu citata
mora biti natančno naveden vir (skladno z določili standardov ISO 690 in ISO 690-2). Tudi pri
povzemanju določene literature ali sklicevanju na določeno literaturo (brez dobesednega
citiranju) je treba na ustreznem mestu natančno navesti podatke o viru, kot je to prikazano
v nadaljevanju.
Načinov citiranja je več. Priporočamo, da citiranih virov ne navajate pod črto, oziroma da
pri citiranju uporabljate harvardski način citiranja.
• Pri harvardskem načinu citiranja se najprej navede avtor citata, nato sledi letnica
dela, iz katerega je vzet citat, in stran, na kateri je zapisan citat (Jerovšek, 1999, str.
37).
• Če sta avtorja dva, zapišemo oba (Ivanko in Brejc, 1995, str. 125). Pri besedilih z več
kot dvema avtorjema se navede le ime prvega avtorja in doda »et al.« (Jambrek et
al., 1997, str. 43).
• Pri sklicevanju na določeno idejo brez citiranja se vir označi na naslednji način (glej
Vlaj, 1998, str. 123).
• Citiramo lahko tudi ugotovitev določenega avtorja (npr. Šmidovnik), ki jo je v
svojem delu povzel drugi avtor (npr. Setnikar-Cankar). Gre za citiranje po
sekundarnem viru (ne po originalu). Označi se tako, da najprej navedemo avtorja
citata (original), nato se zapiše »v:« in navede priimek avtorja dela (Šmidovnik v:
Setnikar-Cankar, 1998, str. 20).
7
• Pri splošnem sklicevanju na določenega avtorja oziroma delo se navedeta le
priimek in letnica (Devjak, 1995). Takšno sklicevanje naj bo preje izjema kot pravilo.
• Pri povzemanju besedila drugega avtorja se besedilo navede brez navednic,
zraven pa se zapiše, da gre za povzeto besedilo (po Kocjančiču, 1998, str. 62)
• Če je citiranih več del istega avtorja z enako letnico, se dela znotraj letnice razvrstijo
na abecedni način tako, da se k letnici izdaje dela glede na vrstni red doda še
mala tiskana črka (Vintar, 1996a, str. 101).
• Če je v besedilu dela pri povzemanju citata že naveden avtor, se v oklepaju zapiše
samo letnica in stran vira (npr. … podobno meni tudi Virant (1998, str. 307), ki pravi,
da je ...).
• Pri navajanju zakonov, predpisov,… se v oklepaju navede kratica zakona
(predpisa,…) in citirani člen (ZLS, 34. člen).
• Pri navajanju anonimnih virov (npr. Statistični letopis) se v oklepaju navede kratica
ali oznaka vira, letnica in stran (SL, 1995, str. 57).
• Pri navedbi citata iz dela, ki je bilo objavljeno na internetu in je objavljen tudi v obliki
knjige (oziroma kot del knjige, članek,…), navedemo tako, kot da bi uporabili delo v
izvorni (knjižni) obliki.
Navajanje in označevanje slik; V besedilu seminarske naloge morajo biti slike označene z
zaporednimi številkami, naslovljene (npr. Slika 1: Certifikat) ter zapisane krepko. Postavljene
morajo biti na mesta, kamor vsebinsko sodijo. V besedilu morajo biti omenjene tako, da se
navede njihova številka (npr. kot je to prikazano na sliki 1).
Slike se ravnajo sredinsko. Vsaka slika mora imeti:
• zaporedno številko (npr. Slika 7:, Slika 8:, itd),
• naslov, ki je zapisan z malimi poudarjenimi črkami,
• jedro (slika s podatki oziroma informacijami),
• vir, na osnovi katerega je slika prirejena ali povzeta.
V kolikor je potrebno se za jedrom slike navedejo tudi opombe, kratice in simboli, ki
razlagajo, dopolnjujejo ali dodatno pojasnjujejo vsebino slike.
8
Primer:
Slika 3: Oblika certifikata
Certifikat
Vir: Lavrič (2003, str. 5)
Če je slika prevzeta iz literature, mora biti v naslovu slike naveden vir (glej primere citiranja),
celoten zapis vira pa naveden v spisku literature oziroma med viri.
Debelina črt na slikah naj bo najmanj 0,5 točke in velikost črk na slikah najmanj 10 točk
(oboje kot na zgornjem primeru)
Zgoraj zapisana določila, ki se nanašajo na slike se smiselno uporabljajo tudi za prikaz tabel,
s tem, da je v osrednjem delu tabele najprej zapisana glava in nato jedro tabele. V glavi,
gornjem delu, tabele je označena vsebina posameznih stolpcev. Zapisi v glavi naj bodo
poravnani sredinsko, v prvem stolpcu pa levo. Vrednosti v stolpcih so poravnane desno.
Primer:
Tabela 1: Udeleženci seminarjev v letu 2002, po področjih in glede na spol
ženske moški
jezikovni 36 23
organizacija 12 54
računalništvo 67 45
ekonomika 11 17
Vir: Kolenc (2003, str. 5)
V zaključku podamo vse odgovore na vprašanja, ki smo jih postavili v uvodu seminarske
naloge ter predstavimo najpomembnejše rešitve v uvodu postavljenih problemov.
9
Zaključek predstavlja sistematično, natančno strnjeno sintezo vseh pomembnejših spoznanj,
informacij, stališč, dejstev in ugotovitev iz analitičnega dela seminarske naloge. Zaključek
obsega največ 2 strani.
V zaključku ne predstavljamo novih spoznanj, dokazov, podatkov oziroma dejstev temveč
ga oblikujemo na temelju predstavljenih predhodnih spoznanj, dokazov,… V zaključku
seminarske naloge ne navajamo citatov in opomb pod črto.
Literatura; Pod naslovom »Literatura« se navedejo vsa uporabljena dela, ki jih je kandidat
uporabljal pri pisanju seminarske naloge. Če je bilo v seminarski nalogi uporabljenih več deli
istega avtorja, se dela navajajo po kronološkem zaporedju, od starejših k novejšim
objavam.
Viri; Med vire uvrščamo publikacije s področja normativne ureditve (zakoni, splošni akti,…),
statistične informacije, članke iz različnih publikacij (časopisi, interna glasila,…) pri katerih ni
navedenega avtorja (navedeni sta le začetnici imena oziroma niti to ne), interna gradiva in
druga gradiva, ki niso javno dostopna (podatki dobljeni v podjetjih, zavodih,…).
Navajanje literature in virov; Pri navajanju literature (virov) velja, da moramo vključiti vsa
dela, ki smo jih na kakršenkoli način uporabljali pri pisanju dela. V kolikor je del več kot 25,
jih je treba razporediti v skupine (knjige, članki v revijah, itd). Seznam uporabljenih del
znotraj posamezne skupine je oblikovan glede na abecedni vrsti red priimkov avtorjev. Če
ima posamezno delo več avtorjev, so v seznamu literature navedeni vsi avtorji (poleg
imena avtorja, ki je prvi naveden, se zapišejo imena ostalih avtorjev).
Primeri:
1. Samostojne publikacije
PRIIMEK, ime (lahko tudi začetnica imena). Naslov dela. Založba, Kraj, letnica.
SELJAK, Janko. Statistične metode. Visoka upravna šola, Ljubljana, 1995.
2. Članek v reviji
PRIIMEK, ime. Naslov članka. Naslov revije. leto, letnik izhajanja, številka revije, i
zdajatelj, kraj in leto, strani.
BREJC, Miha. Organizacijski pojmi in metode. Organizacija in kadri. 1990, let. 23, št.
5/6, str. 515-516.
10
3. Prispevek oziroma poglavje v knjigi, zborniku;
Če gre za prispevek v knjigi oziroma zborniku z več avtorji, se najprej navede priimek
in ime avtorja prispevka (poglavja) in naslov prispevka. Nato se zapiše »V:«, ime in
priimek tistega, ki je zbornik (knjigo) uredil ter v oklepaju (ur.): naslov dela, izdajatelj,
kraj, letnica, strani.
PEČAR, Zdravko. Pristopi in tehnike za reformo javne uprave. V: ABRAHAMSBERG,
Niko (ur.): Zbornik znanstvenih razprav 1997. Visoka upravna šola, Ljubljana, 1997, str.
221-244.
4. Zakoni
Naslov zakona. Objava, popravki.
Zakon o financiranju občin. Ur. list RS, št. 80/94, 45/97, 56/98.
5. Viri iz različnih publikacij (časopisi, informativna gradiva,..)
Viri pri katerih sta navedeni le začetnici imena in priimka avtorja:
Začetnici imena in priimka, naslov članka. Naslov publikacije, leto izdaje, številka
publikacije, stran(i)
Primer:
B.J. Izobraževanje uradnikov. Večer, 1995, št. 105, str. 3.
V kolikor avtor dela oziroma lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu
avtorja zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…):
Lastnik materialne avtorske pravice, naslov članka. Naslov publikacije, leto izdaje,
številka publikacije, stran(i)
Primer:
Delo. Koliko komu?. 1998, št. 34, str 22.
6. Viri z interneta
Dela, ki so objavljena samo na internetu navajamo tako, da namesto založbe, kraja
izdaje, letnice in strani navedemo ustrezni popolni naslov dokumenta - URL (Uniform
Resource Locator). Števila strani pri navajanju del z interneta ne navajamo. Če je na
dokumentu zapisan datum objave potem zapišemo navedeni datum. V kolikor na
dokumentu ni zapisanega datuma pa navedemo datum, ko smo dokument našli.
11
Primer:
Reinermann, H. Electronic Government - Anticipating the Tide of Change.
URL=«http://www.ocg.or.at/confpaper/tc/reinermann/paper.html;internal&sk=ROB
OT«. 6.8.1998.
V kolikor avtor dela oziroma lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu
avtorja zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…).
Primer:
OECD. Establishing professional and impartial administration. URL=«http:
//www.oecd.org/puma/sigmaweb/acts/act4.htm«. 25.11.1999.
7. Ostali (anonimni) viri
Pri ostalih (anonimnih) virih se navedba vira začne s kratico (označbo) vira in letnico
izdaje (oboje v oklepaju). Temu brez vejic sledi naslov vira. Npr.:
(SL, 1995) Statistični letopis 1995. Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana.
Reference in opombe; Reference in opombe se navajajo pod črto, velikost črk je 10 točk,
pokončno. Mesto v besedilu, na katero se nanaša opomba, in opomba pod črto se
označujeta s številko. Številčenje opomb je zaporedno od začetka do konca besedila.
Seznam slik (in tabel) je oblikovan tako, da so slike navedene zaporedno, glede na vrstni
red pojavljanja v besedilu. Za vsako posamezno sliko se navede številčna oznaka slike,
naslov slike in številka strani na kateri se slika pojavlja.
Seznam uporabljenih kratic in okrajšav; V seznamu se uporabljene kratice razvrstijo na
abecedni način. Poleg kratice se zapiše pomen kratice
Primer:
KM Kadrovski menedžment
regio. egionalizacija
SL Statistični letopis
ZAGA Zakon o arhivskem gradivu in arhivih
ZFO Zakon o financiranju občin
Seznam slovenskih prevodov tujih izrazov; Navedbi uporabljenega jezika sledi seznam
izrazov, po načelu tuj izraz – slovenski prevod. Navedejo se predvsem prevodi tistih tujih
izrazov, ki še niso v splošni uporabi.
12
Primer:
Prevodi iz angleškega jezika
ability test test sposobnosti
knowledge test test znanja
fleld experiment terenski eksperiment
fleld study terenska študija
Priloge; Če je priloga ena sama, potem ni oštevilčena, pač pa je navedeno le, da gre za
prilogo (Priloga: vprašalnik). Če je prilog več, so priloge naslovljene in oštevilčene (Priloga 1:
Naslovna stran diplomske naloge, Priloga 2: Naslovna stran seminarske naloge,…)
5. VPIS OCENE
Mentor vpiše oceno o uspešno izdelani seminarski nalogi ter naslov teme v indeks pod
rubriko »študijska praksa in druge študijske obveznosti« (stran 52). Poleg tega mentor zapiše
oceno seminarske naloge tudi v zapisnik (obrazec UP), ki ga predloži v referat.
6. SEZNAM TEM SEMINARSKIH NALOG UPRAVNEGA PRAKTIKUMA
Seznam razpisanih tem pri predmetih Upravni praktikum I in Upravni praktikum II je objavljen
na spletnih straneh Fakultete za upravo (http://www.fu.uni-lj.si/).
Viri
• International organisation for standardization. International standard ISO 690,
Second edition 1987-08-15. International organisation for standardization, Reference
number ISO 690 : 1987 (E).
• International organisation for standardization. International standard ISO 690-2, First
edition 1997-11-15. International organisation for standardization, Reference number
ISO 690-2: 1987(E).
• IVANKO, Štefan. Upravni praktikum I. Visoka upravna šola, Ljubljana, 1996.
• ZELENIKA, Ratko. Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stručnog djela.
Ekonomski fakultet u Rijeci, Rijeka, 1998.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
spss
Administrator foruma


Pridružen/-a: 11.09. 2009, 20:10
Prispevkov: 834

PrispevekObjavljeno: 23 Okt 2011 13:17    Naslov sporočila: DODATNA NAVODILA ZA PISANJE ZAKLJUČNIH, DIPLOMSKIH, SPECIALI Odgovori s citatom

Fakulteta za Management Koper doc.dr. Mitja Ruzzier
Dodatna navodila za pisanje zaključnih del pod mentorst1vom doc.dr. Mitje Ruzzier
DODATNA NAVODILA
ZA PISANJE ZAKLJUČNIH, DIPLOMSKIH,
SPECIALISTIČNIH, MAGISTRSKIH IN
DOKTORSKIH DEL
SPLOŠNA NAVODILA S PRIMERI: ............................................................................................................... 2
VSEBINSKA NAVODILA: ............................................................................................................................... 6
TEHNIČNA NAVODILA: ................................................................................................................................ 7
JEZIKOVNA NAVODILA: ............................................................................................................................... 8
Pripravil: doc.dr. Mitja Ruzzier
Fakulteta za Management Koper doc.dr. Mitja Ruzzier
Dodatna navodila za pisanje zaključnih del pod mentorst2vom doc.dr. Mitje Ruzzier
SPLOŠNA NAVODILA S PRIMERI:
1. Prvi korak k pisanju k pisanju zaključnih, diplomskih, specialističnih, magistrskih ali doktorskih del je
dispozicija dela. Pred pripravo dispozicije dela morate pregledati ključno literaturo obravnavanega področja.
Namen dispozicije je oblikovati jasen okvir in temeljne usmeritve dela, ki vam nato pomagajo pri nadaljnjem
pisanju. Dispozicija mora vsebovati vsaj naslednje točke:
a. Predmet preučevanja: Opredelitev predmeta (problematike) je natančna in jasna, ko da odgovor na
vprašanja, kot so: Kateri specifičen problem, dilemo, nejasnost, itd. boste obravnavali in kaj je pričakovana
rešitev problema? Katere so osnovne teoretske predpostavke oziroma kaj je v grobem o tej problematiki že
znano (pri tem navedite vsaj nekaj temeljnih referenc iz strokovne literature) in kaj ne? Pri izboru in
opredelitvi predmeta bodite pozorni na to, da se le-ta čim manj prekriva s temami že obstoječih del.
PRIMER (večina primerov v nadaljevanju se nanaša na raven diplomskega oziroma zaključnega dela in
so povzeti po dispozicijah kandidatov, ki so/bodo pri meni zagovarjali ustrezna dela):
Globalizacija povzroča povečano dinamiko sprememb in s tem za podjetja nepredvidljivo okolje
poslovanja. Podjetja se ne znajdejo, zaidejo v težave ali celo propadejo. Posledica je nezadovoljiva
gospodarska rast in porast brezposelnosti. Koncept spodbujanja gospodarstva v obliki pomoči velikim
podjetjem ne zadošča, zato usmerja tudi Slovenija pospeševalno politiko podjetništva v mala in srednja
podjetja, in sicer na državni, regionalni in lokalni ravni. V času hitrih sprememb, globalizacije, razvoja
informacijskih in dragih visoko zahtevanih tehnologij za podjetnike ter mala in srednja podjetja ni
dovolj le, da iščejo nove priložnosti, ampak morajo zasledovati najboljše priložnosti in to
disciplinirano. Za ustvarjanje vrednosti, kar ima za posledico rast, morajo delovati podjetniško.
b. Namen: Namen v bistvu odgovarja na vprašanje, zakaj ste se lotili dela na to temo (npr. "namen dela je
pomagati managementu podjetja, da…", " namen dela je prispevati k razvoju znanosti o…", "namen dela
je razširiti in sistematično povezati znanje o…", itd.). Namen in cilje posameznega dela se lahko v eno
točko.
c. Cilji: Cilji povedo, kaj vse morate opraviti, da boste dosegli namen (npr. "pregledati strokovno
literaturo…", "analizirati poslovanje in iz analize izluščiti ključne prednosti in pomanjkljivosti…", itd.).
PRIMER 1:
V svoji nalogi sem namenila pozornost spodbujanju rasti podjetništva za MSP v Sloveniji, saj malo
gospodarstvo postaja najpomembnejši del slovenskega in hkrati svetovnega gospodarstva, kajti igra
glavno vlogo pri ustvarjanju novih delovnih mest ter spodbuja inovativnost in tehnološki napredek.
Namen naloge je na eni strani prikazati kakšne možnosti razvoja imajo mala in srednja podjetja v
Sloveniji, po drugi strani pa pripraviti pregled ponudbe podpornih institucij, na katere se lahko po
nasvet in pomoč obrnejo mala in srednja podjetja. Poleg tega želim prikazati kako država podpira in
spodbuja malo gospodarstvo ter kakšne programe ukrepov je uvedla in kako so se obnesli. Raziskati
želim najnovejša teoretična dogajanja o podpori in delovanju malega gospodarstva v Sloveniji. Končni
cilj diplomske naloge je podati oceno kaj lahko MSP pričakujejo s strani podpornih institucij in države.
PRIMER 2:
Namen raziskave je razvoj teoretičnega koncepta zaznane vrednosti turistične znamenitosti in empirično
testiranje povezav med zaznano vrednostjo, zadovoljstvom z obiskom in priporočanjem obiska drugim.
Glede na namen smo oblikovali sledeče raziskovalne cilje:
- identificirati razlike v percepciji slovenskih turističnih znamenitosti med domačimi in tujimi
obiskovalci / turisti;
- identificirati skupne faktorje s katerimi lahko pojasnimo zaznano vrednost;
- na podlagi stopnje zaznane vrednosti oblikovati priporočila za upravljalce turističnih
znamenitosti;
- preučiti zadovoljstvo obiskovalcev slovenskih turističnih znamenitosti in možnosti za priporočanje
obiska drugim;
- preučiti povezanost med skupnimi faktorji zaznane vrednosti, zadovoljstvom z obiskom in
priporočanjem obiska drugim.
Fakulteta za Management Koper doc.dr. Mitja Ruzzier
Dodatna navodila za pisanje zaključnih del pod mentorst3vom doc.dr. Mitje Ruzzier
Končni cilj je opozoriti na možne nevarnosti in težave ter prikazati ustrezne predloge za doseganje
boljših rezultatov.
d. Temeljna teza (pri vseh delih) in iz nje izpeljane konkretnejše hipoteze (nujno le pri magistrskih in
doktorskih delih).
PRIMER 1:
Kljub prispevku k razvoju lokalnega in regionalnega gospodarstva pa so mala in srednja podjetja
soočena z vedno težjimi pogoji za preživetje. Globalizacija, hitre tehnološke spremembe in vedno večja
konkurenca na trgu predstavljajo priložnost, obenem pa tudi resne izzive za MSP. Zato je varovanje
konkurenčnosti MSP ena izmed najpomembnejših nalog nosilcev ekonomske politike. Država pa si
prizadeva pospeševati nastajanje in uspešno delovanje podjetij, novonastalih in že obstoječih, kajti
zaveda se velikega pomena inovacij, ki so osnova gospodarske rasti.
Temeljna teza diplomske naloge tako sledi: rast in konkurenčnost malih in srednjih podjetij lahko
dosežemo s spodbujanjem inovativnosti, z manjšanjem birokracije za podjetja, s finančno podporo ter s
prenosom tehnologije iz razvojnih institucij v MSP, pri tem pa imajo podporne institucije v okviru
države zelo pomembno vlogo.
PRIMER 2:
Temeljna teza raziskave je: zaznana vrednost vpliva na zadovoljstvo z obiskom turistične znamenitosti
in na priporočanje obiska drugim. Na podlagi preučene literature, ugotovitev drugih avtorjev ter
temeljne teze našega dela bi lahko postavili sledeče hipoteze, ki jih bomo testirali v raziskavi:
- H1: Percepcija slovenskih turističnih znamenitosti se statistično razlikuje med domačimi in tujimi
turisti / obiskovalci.
- H2: Zaznana vrednost je povezana z zadovoljstvom z obiskom in priporočanjem obiska drugim.
e. Opis metodologije: Z zvezi z metodologijo predvsem opredelite splošni pristop (t.j. povejte za kakšen tip
dela (teoretičen ali empiričen) gre), navedite uporabljene znanstvene metode (npr. deskripcija, primerjava,
analiza, sinteza, indukcija, dedukcija, itd.) ter se dotaknite tudi drugih metodoloških vprašanj, kot so npr.
tip podatkov (primarni in/ali sekundarni), način zbiranja podatkov (anketa, intervju, terensko opazovanje,
itd.), način vzorčenja, itd. Zgolj teoretična dela so manj zaželena (še posebej to velja za magistrska in
doktorska dela). Če se kandidat vseeno odloči za takšno delo, to zahteva bistveno večji nabor literature, ki
jo je potrebno nadgraditi v smislu meta-analize, novega modela, novih argumentiranih hipotez, ki
nakazujejo novo teorijo, itd. Za lažje spopadanje z metodologijo pred pisanjem nujno preglejte literaturo,
ki podrobneje obravnava metodološka vprašanja v zvezi z izdelavo znanstvenih in strokovnih del.
f. Potencialni prispevek dela k razvoju znanosti (nujno le pri magistrskih in doktorskih delih).
g. Predvidena členjenost po poglavjih: Na kratko opišite, kaj obravnavate v posameznih poglavjih. V
dispoziciji najprej opisno navedite kako bo struktura dela zgledala, nato pa dodate še konkretno členjenost.
PRIMER ČLENJENOSTI BESEDILA (primeri označeni z rdečo barvo so splošni, ne glede na
preučevano tematiko)
Diplomsko nalogo sem razčlenila na pet poglavij. Za uvodom, je v prvem vsebinskem delu izpostavljena
teoretična opredelitev pojma podjetništvo ter mala in srednja podjetja, pomen in vpliv ki ga imajo mala
in srednja podjetja na razvoj gospodarstva, katere načine financiranja imajo na voljo ter kakšno
podporo lahko pričakujejo s strani države. V tretjem poglavju sem prikazala ter opisala podporne
institucije, ki nudijo pomoč malim in srednjim podjetjem, in sicer, katere so, na kakšen način in kako
vplivajo na razvoj malega gospodarstva. V četrtem poglavju pa so opisani državni ukrepi za
spodbujanje in rast malega gospodarstva v Sloveniji. Številni ukrepi, ki izhajajo iz posameznih
strateških dokumentov, navajajo, kaj je treba narediti, da izboljšamo konkurenčnost slovenskega
gospodarstva in v okviru tega tudi podjetništvo ter malo gospodarstvo. Program za spodbujanje
podjetništva in konkurenčnosti 2007-2013 ter program ukrepov za internacionalizacijo podjetij 2005-
2009 predstavlja kako bodo to izvedli, upoštevajoč pisno definirane cilje in smernice. V zadnjem, petem
poglavju so predstavljeni ključni sklepi in ugotovitve diplomskega dela, ki vključujejo: teoretične in
Fakulteta za Management Koper doc.dr. Mitja Ruzzier
Dodatna navodila za pisanje zaključnih del pod mentorst4vom doc.dr. Mitje Ruzzier
praktične (napotke oblikovalcem politike podpornega okolja malim in srednjim podjetjem, priporočila
podjetnikom) prispevke diplomskega dela ter omejitve pod katerimi je diplomsko delo nastalo.
PRIMER 1: Razčlenitev poglavij teoretičnega dela
1. Uvod (členjenost uvoda glej zgoraj, točke povzete iz dispozicije)
2. Podjetništvo in MSP (vsebinska členjenost; iz splošnega v specifično, največ 3 poglavja)
2.1 Opredelitev pojma podjetništvo in podjetnik
2.2 Opredelitev pojma malo in srednje podjetje
2.3 Pomen malih in srednjih podjetij za razvoj gospodarstva
2.4 Vpliv malih in srednje velikih podjetij na gospodarstvo
2.5 Ključni dejavniki delovanja MSP
2.6 Načini financiranja MSP
2.7 Državna podpora MSP
3. Podporne institucije za MSP
3.1 Zbornice
3.1.1 Gospodarska Zbornica Slovenije (GZS)
3.1.2 Sekcija malih trgovcev
3.1.3 Obrtna Zbornica Slovenije (OZS)
3.1.4 Zbornica obrti in podjetništva (ZOP)
3.2 Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI)
3.3 Pospeševalna mreža malega gospodarstva (PMMG)
3.4 Euro Info Center (EIC)
3.5 Sekcija Slovenskega tveganega kapitala (SLEVCA)
3.6 Podjetniški inkubatorji (BIG)
3.7 Slovenska podjetniška inovacijska mreža (SPIM)
3.8 Slovenski podjetniški sklad
3.9 Drugi ponudniki podpornih storitev
4. Strategija razvoja MSP V Sloveniji
4.1 Ukrepi za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti 2007-2013
4.1.1 Spodbujanje podjetništva in podjetništvu prijaznega okolja
4.1.2 Znanje za gospodarstvo
4.1.3 Razvoj in inovacije v gospodarstvu
4.1.4 Spodbujanje MSP z lastniškimi in dolžniškimi viri
4.2 Program RS za spodbujanje internacionalizacije podjetij 2005-2009
5. Sklep
5.1. Povzetek ključnih ugotovitev diplomskega dela
5.2. Povzetek glavnih predlogov in implikacij
5.2.1. Napotki oblikovalcem politike podpornega okolja malim in srednjim podjetjem
5.2.2. Priporočila podjetnikom
5.3. Omejitve diplomskega dela
6. Literatura in viri
PRIMER 2: Razčlenitev poglavij empiričnega dela (po zaključku teoretičnega dela se členjenost
nadaljuje v naslednjem razporedu)
5. Raziskovalni okvir
5.1. Razvoj hipotez (lahko podpoglavja za vsako vsebinsko skupino hipotez)
5.1.1. Hipoteze o človeškem kapitalu podjetnikov
5.1.2. Hipoteze o socialnem kapitalu podjetnikov
5.2. Metodologija
Fakulteta za Management Koper doc.dr. Mitja Ruzzier
Dodatna navodila za pisanje zaključnih del pod mentorst5vom doc.dr. Mitje Ruzzier
5.2.1. Vzorčenje in zbiranje podatkov (kako in zakaj smo izbrali določeno vzorčno
populacijo, na kakšen način bomo izbrali podatke)
5.2.2. Razvoj merskega instrumenta (vprašalnik) in mer (operacionalizacija spremenljivk)
5.2.3. Analiza podatkov (kateri program in katere analize bomo uporabili za potrjevanje
hipotez)
6. Rezultati raziskave
6.1. Lastnost vzorca (lahko se ga primerja z vzorčno populacija, ugotovljena odstopanja)
6.2. Analiza »podjetnikovega človeškega in družbenega kapitala« (predstavi se rezultate analiz
testiranja hipotez in posameznih vsebinskih problemov; lahko 2 - 5 poglavij - podpoglavij)
6.2.1. Človeški kapital podjetnikov
6.2.2. Socialni kapital podjetnikov
6.3. Razvoj merskega modela človeškega in socialnega kapitala podjetnikov
6.4. Diskusija
7. Sklep
7.1. Povzetek ključnih ugotovitev xxx dela
7.2. Ključni teoretični prispevki xxx dela
7.3. Povzetek glavnih predlogov in implikacij
7.4. Omejitve xxx dela
7.5. Možnosti nadaljnjega raziskovanja
8. Literatura in viri
h. Morebitne omejitve: Razložite, s katerimi težavami (npr. nerazpoložljivost podatkov, zajetje zgolj
določenega dela populacije, itd.) ste se soočali.
PRIMER:
Pri pisanju diplomske naloge lahko izpostavim časovno omejitev pri pridobivanju in izbiranju literature
in osredotočanje na podporne inštitucije v državni lasti. Poleg tega pa se večina literature oziroma
novitet nahaja predvsem na spletu. V nalogi bom upoštevala zatečeno stanje, ki se lahko v prihodnje
tudi spremeni. Zajela bom le nekatere vidike pomoči malemu gospodarstvu v Sloveniji, druge pa le
omenila (primerjava EU s Slovenijo).
i. Predvidena literatura in viri: literatura in viri naj bodo tako domačega kot tujega izvora (pri najmanj
zahtevnih delih naj bo cca. 1/3 virov tujega izvora). Obseg virov se razlikuje od zahtevnosti in vsebine
posameznega zaključnega dela.
2. Pred začetkom pisanja natančno preberite in dosledno upoštevajte pravilnik in navodila za pisanje
diplomskih/specialističnih/magistrskih/doktorskih del, ki ste jih ŠISu ali v referatu. Enako velja seveda tudi
za ta dodatna navodila, ki služijo kot dopolnilo pravilnika in navodil iz referata.
3. Preden delo oddate (tudi v prvo branje), ga počasi in natančno preberite in odpravite vse morebitne
slovnične, oblikovne in druge pomanjkljivosti. Vedno oddajte le dela z vsemi potrebnimi sestavnimi deli (ne
pa npr. brez kazala, brez seznama literature in virov, itd.).
4. Pri pisanju vseh zaključnih del se nato čimbolj držite v dispoziciji dogovorjene strukture dela. Podrobnejši
opis in primeri posameznih točk v dispoziciji se nahajajo v nadaljevanju.
Fakulteta za Management Koper doc.dr. Mitja Ruzzier
Dodatna navodila za pisanje zaključnih del pod mentorst6vom doc.dr. Mitje Ruzzier
VSEBINSKA NAVODILA:
1. Kazalo naj se dosledno v vseh poglavjih in podpoglavjih ujema z naslovi v tekstu. Delo razdelite največ do
podpoglavij tretjega (diplomska dela), četrtega (specialistična in magistrska dela) ali petega (doktorska dela)
reda. Le v izjemnih situacijah uporabljajte še podrobnejšo razdelitev poglavij na podpoglavja.
2. V uvodu na ustrezen način predstavite vse potrebne sestavne dele uvoda. To so hkrati sestavni deli
dispozicije in vključujejo (v tem vrstnem redu):
- predmet preučevanja – uvod ter teoretična izhodišča (lahko ista točka),
- namen, cilje,
- temeljno tezo in iz nje izpeljane konkretnejše hipoteze (nujno le pri magistrskih in doktorskih delih),
- opis metodologije,
- potencialni prispevek dela k razvoju znanosti (nujno le pri magistrskih in doktorskih delih) in praksi,
- predvidena členjenost dela (v obliki teksta),
- morebitne omejitve in predpostavke, pod katerimi smo pripravili delo ter navedbo temeljne literature
(ta naj vključuje vsaj eno metodološko knjigo ter
- čim več domače in tuje strokovne literature (zlasti članke iz kakovostnih strokovnih revij, knjige, itd.)
o izbrani temi).
3. V začetnih poglavjih (namenjenih predvsem pregledu teorije) morajo biti obravnavani vsi ključni pojmi v
zvezi z obravnavano temo. Pri tem sledite principu "lijaka" (t.j. najprej obravnavajte splošen okvir (npr.
pomen in uporaba poslovnih načrtov), zatem pa ožji (npr. predvidene vsebine poslovnih načrtov). Ključne
pojme predstavite tudi z vidika povezav med njimi (če npr. v delu obravnavate konkurenčne prednosti in
poslovne strategije, potem obvezno obravnavajte tudi relacije med obema. Kakovostna predstavitev
teoretičnih konceptov je med drugim pomembna tudi zato, ker se je pri empiričnih delih pri interpretaciji
rezultatov potrebno sklicevati na predstavljeno teorijo.
4. Delo mora v čim večji meri izražati osebni prispevek in razmišljanje kandidata, zato zgolj prepisovanje
citatov iz strokovne literature in/ali suhoparno navajanje rezultatov nekih analiz ni zadostno. Vloga
kandidata mora biti aktivna. Uvodi, še posebej pa zaključki poglavij narekujejo osebno noto, kritično
razmišljanje, navedbo opažanj (presenetljivih, razlikujočih, (ne)konsistentnih, itd.), sintezo povedanega ter
seveda tudi morebitne teoretične in praktične implikacije za obravnavano problematiko. Tudi razlaga
rezultatov (potem, ko ste jih objektivno in nepristransko predstavili) zahteva neko osebno interpretacijo,
diskusijo, sklicevanje na predhodno predstavljeno teorijo, itd.
5. V sklepu poleg kratkega povzetka dela (vključno z bistvenimi rezultati in ugotovitvami) nekaj prostora
namenite tudi morebitnim predlogom za izboljšave, predvidevanju o razvoju obravnavane problematike v
prihodnosti, predlogom o obetavnih smereh raziskovanja obravnavane problematike v prihodnosti, itd.
6. Literaturo in vire dosledno navajajte povsod, kjer povzemate ali navajate misli drugih avtorjev, še posebej,
če gre za opredelitve, razlage ali naštevanja. Če misli drugih avtorjev navajate dobesedno, jih navajajte "pod
narekovaji".
7. Literaturo in vire, ki jih ni mogoče navajati po priimkih avtorjev, ker le-ti niso znani, med tekstom navajajte
tako, da jih bo mogoče takoj najti v seznamu na koncu (npr. če imate v seznamu na koncu napisano
"Poslovno poročilo Firma d.d.. Ljubljana: Firma, 2004. 50 str.", potem med tekstom navedite "Poslovno
poročilo Firma d.d., 2004, str. 25", ne pa npr. "Firma, 2004, str. 25").
8. V seznamu na koncu navajajte le tiste enote literature in virov, ki jih dejansko vsaj enkrat omenjate v tekstu.
Pri tem se dosledno držite navodil za pisanje diplomskih/specialističnih/magistrskih/doktorskih del, ki ste jih
prejeli na referatu
Fakulteta za Management Koper doc.dr. Mitja Ruzzier
Dodatna navodila za pisanje zaključnih del pod mentorst7vom doc.dr. Mitje Ruzzier
TEHNIČNA NAVODILA:
1. Razmike vrstic pred in za naslovi v celotnem delu poenotite (npr. pred vsemi naslovi prvega reda naj bosta
dve prosti vrstici (24 pt), pred vsemi naslovi drugega, tretjega, četrtega in petega reda pa ena in pol prosta
vrstica (18 pt)).
2. Strani oštevilčite z arabskimi številkami, in sicer tako, da se prva stran začne z uvodom zadnja pa konča z
navedbo literature in virov. Kazalo, če se razteza čez več kot eno stran, oštevilčite z rimskimi številkami. Če
je kazalo le na eni strani, ga sploh ne oštevilčite. Priloge oštevilčite z arabskimi številkami, in sicer tako, da
zopet začnete od ena naprej.
3. V celoti se izogibajte podčrtavanju in odebeljevanju besedil. Pomembne besede, ki jih želite posebej
poudariti, pišite s poševnimi črkami, odebeljevanje pa naj bo rezervirano le za naslove.
4. Tabele:
- Tabele in slike ustrezno "uvedite" v tekst. To pomeni, da tabelo oziroma sliko vsaj enkrat omenite med
tekstom nujno še preden se pojavi v delu.
- Tabele (če je smiselno, pa velja enako tudi za slike) v celotnem delu "standardizirajte". To pomeni, da
uporabljajte v celotnem delu tabele (slike) pripravljene na enoten način (t.j. enak tip robov, enak font
črk, enako poravnavo na levi oziroma desni, smiselno enotno poimenovanje stolpcev in vrstic, itd.).
- Tabele in slike prikazujte v okvirjih. Okvir na levi in desni po širini poravnajte s poravnavo teksta.
- Tabele in slike oblikujte čimbolj pregledno in jasno (npr. jasno označite osi grafov, uporabite različne
šrafure oziroma barve, itd.).
- Tabele in slike naj vsebujejo osnovne informacije, potrebne za njihovo razumevanje (npr. ne pozabite
na legendo, opis vrednosti merske lestvice pri grafih, itd.).
- Deleže (%) in indekse v tabelah in slikah zaokrožite na eno decimalno mesto.
- Številke v tabelah poravnajte desno, opise kategorij (ponavadi je to prvi stolpec v tabeli) pa levo.
- Za navedbo vira pod tabelo oziroma sliko postavite piko, za naslovom tabele oziroma slike pa ne (brez
ločila).
- Ko se v tekstu sklicujete na številko iz tabele oziroma slike, navedite točno vrednost (le redko je
smiselno te številke v tekstu zaokroževati).
5. Odstavki in naštevanje
- Odstavke oblikujte tako, da je med dvema odstavkoma vedno ena prosta vrstica (to seveda ne velja za
naštevanja med alineami).
- Posamezni odstavki naj ne bodo krajši od 4 vrstic, za vsak odstavek poskusite razviti celotne misli.
- Pri naštevanju v alineah uporabljajte v celotnem delu enotne oznake (najbolje pike in/ali številke). Pike
so bolj primerne, ko gre za naštevanja, kjer vrstni red ni tako pomemben, številke pa takrat, ko je vrstni
red alinej pomemben (npr. ko naštevate zaporedne korake).
- Pri naštevanju v obliki alinej se držite ene od naslednjih dveh možnosti:
a. Če so posamezne alinee sestavljene iz celih stavkov ali celo več stavkov, vsako alineo začnite z
veliko začetnico in jo zaključite s piko.
b. Če pa so posamezne alinee sestavljene le iz nekaj besed (skratka ne iz celih stavkov), vsako alineo
začnite z malo začetnico in jo zaključite z vejico (le zadnjo alineo v tem primeru zaključite s piko).
Fakulteta za Management Koper doc.dr. Mitja Ruzzier
Dodatna navodila za pisanje zaključnih del pod mentorst8vom doc.dr. Mitje Ruzzier
JEZIKOVNA NAVODILA:
1. Že pri prvi oddaji dela poskrbite za berljivost teksta in odpravo pravopisnih napak. Sprejemam le slovnično
korektna dela. Najpogostejše napake so predvsem napačna ali pomanjkljiva uporaba vejic, napačna uporaba
pomišljajev (–) in vezajev (-), neustrezni presledki pri navajanju strani (npr. pravilno je "str. 1", ne pa
"str.1"), itd.
2. Pišite tekoče, s čim manj uporabe alinej in nepovezanih odstavkov. Vam je morda jasno, kaj želite povedati,
bralec pa potrebuje "tekočo zgodbo". Zato glavna poglavja v delu začnite s kratkim uvodom, kjer poglavje
povežete s problematiko oziroma predhodnim poglavjem. Po drugi strani poskušajte vsako glavno poglavje
končati s kratkim zaključkom, ki povzema ključne vsebine/ugotovitve z vidika obravnavane problematike.
3. Izražajte se strokovno in natančno. Izogibajte se "praznemu" in pretirano splošnemu izražanju (npr. "splošno
znano je, da…", itd.) ter uporabi slengov, populizmov, itd.
4. Izogibajte se uporabi tujk (npr. rentabilnost → dobičkonosnost, ekonomičnost → gospodarnost,
korporacijska strategija → celovita strategija, itd.). Izjema so tisti izrazi, ki so že tako "udomačeni", da se že
splošno uporabljajo (npr. uporabljajte "management", "manager", itd., ne pa "menedžment", "menedžer",
itd.). V primeru, ko se uporabi tujk ni moč izogniti, poskrbite za njihovo ustrezno razlago. To storite bodisi
na tistem mestu v tekstu, ko se tujka prvič pojavi, bodisi v opombah na dnu strani (footnotes).
5. Podobno kot uporabi tujk se izogibajte uporabi tujih izrazov. V primeru njihove argumentirane (izključno le
takrat, ko ni ustreznih in/ali uveljavljenih prevodov) uporabe k delu dodajte slovarček. Ta je še posebej
smiseln takrat, ko je takšnih izrazov več (npr. več kot 5), sicer raje majhno število tujih izrazov razložite kar
v tekstu (bodisi na tistem mestu, ko se tuj izraz prvič pojavi, bodisi v opombah na dnu strani (footnotes)).
6. Izogibajte se uporabi okrajšav in kratic, še posebej, če se okrajšava oziroma kratica ne ponavlja skozi večji
del dela. Če okrajšave oziroma kratice, ki se ponavljajo skozi večji del dela, uporabljate, poskrbite za
njihovo ustrezno razlago. To storite bodisi na tistem mestu v tekstu, ko se okrajšava oziroma kratica prvič
pojavi, bodisi v opombah na dnu strani (footnotes). Uporabljenih kratic ne sklanjajte (npr. "razprava o
EU…", ne pa "razprava o EU-ju…").
7. Če je to vsebinsko smiselno, raje uporabljajte izraz podjetje, ne pa družba, združba, organizacija, itd.
8. Pri navajanju imen podjetij ne navajajte vseskozi tudi njihovih pravnih oblik (d.d., d.o.o., itd.). Dovolj je, če
je pravna oblika omenjena le pri prvi omembi imena podjetja (ponavadi je to na tistem mestu, kjer podjetje,
ki ga obravnavate, na kratko predstavite). Če pravne oblike z nekim tehtnim argumentom kljub temu
navajate, med firmo in pravno obliko ne pišite vejic (npr. "Firma d.o.o.", ne pa "Firma, d.o.o.").
9. Pri navajanju avtorjev navajajte le priimke (npr. "Priimek trdi, da…", ne pa "Ime Priimek trdi, da…").
10. Uporabljajte ustaljene skrčene oblike zapisov merskih in drugih enot (npr. "%", "SIT", itd., ne pa "odstotek",
"tolar", itd.).
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
spss
Administrator foruma


Pridružen/-a: 11.09. 2009, 20:10
Prispevkov: 834

PrispevekObjavljeno: 24 Okt 2011 09:48    Naslov sporočila: Pisanje in oblikovanje seminarske naloge pod mentorstvom izr Odgovori s citatom

Univerza v Mariboru
Fakulteta za organizacijske vede
Pisanje in oblikovanje seminarske naloge pod
mentorstvom izr. prof. dr. B. Gomiščka
Laboratorij za management kakovosti
Quality Management Meeting Point
Navodila za pripravo seminarske naloge Januar 2010
2
1 SPLOŠNO O PRIPRAVI SEMINARSKE NALOGE
Seminarska naloge je samostojno pisno strokovno delo, v katerem študent, zaokroženo obdela
določeno temo.
V okviru seminarske naloge se študent bolj podrobno seznani z določeno tematiko in pridobi
veščine pisanja znanstvenih (oziroma strokovnih) del. Namen seminarske naloge je predvsem:
· pregled strokovne in znanstvene literature na področju teme seminarske naloge,
· poglobitev znanja in razumevanja določene tematike,
· interpretacija in razprava ugotovitev,
· priprava na samostojno pisanje strokovnih in/ali raziskovalnih prispevkov,
· priprava na samostojno predstavljanje zaključenih strokovnih enot,
· uporaba sodobnih informacijskih tehnologij za pridobivanje in posredovanje
informacij.
Navodila za pripravo seminarske naloge Januar 2010
3
2 VSEBINA SEMINARSKE NALOGE
Uvod je prvo poglavje dela, ki običajno zajema:
· predstavitev tematike (kaj je vsebina naloge in v kakšni povezavi je z drugimi
raziskavami; zagotovitev ustreznega ozadja za bralca; priprava ustreznih izhodišč za
bralca, brez potrebe po branju navedene literature),
· vključitev pomembnejših citatov (omeniti druge avtorje in njihove prispevke),
· namen + cilj seminarske naloge,
Teoretični del je osrednji del seminarske naloge, ki je lahko sestavljen iz več poglavij. V
teoretičnem delu je potrebno:
· citiranje tujih avtorjev s področja tematike naloge,
· uporaba aktualnejših virov (2000 →),
· izpostaviti, obravnavati tematiko, ki se navezuje na raziskavo, analizo, razpravo,
predloge in smernice.
Diskusija/Razprava je del seminarske naloge, kjer je pojasnjen pomen posameznih lastnih
končnih rezultatov dela:
· lastna interpretacija ugotovitev/rezultatov oz. predmeta proučevanja,
· vključiti literaturo (iz uvoda in še dodatno), ki naj bo osnova za razpravo,
· prikazati povezave med rezultati,
· primerjava ugotovitev drugih avtorjev,
· izpostavitev splošnih zaključkov, ki izhajajo iz rezultatov/ugotovitev,
· prikazati nova spoznanja na podlagi raziskave,
· opozoriti na prednosti in omejitve uporabljenega pristopa.
Izboljšave, predlogi, smernice:
· bistveni del naloge,
· na podlagi lastnega dela, rezultatov raziskave in pregleda literature,
· lastni zaključki in predlogi.
Zaključek:
· kratka predstavitev problematike,
· kratka predstavitev raziskave,
· kratka predstavitev rezultatov,
· kratka predstavitev predlogov, smernic,
· predlogi in usmeritve za nadaljno raziskavo.
Navodila za pripravo seminarske naloge Januar 2010
4
Vsebina predstavitve za zagovor seminarske naloge
Priporočamo nekaj glavnih opornih točk, s katerimi predstavite glavne ugotovitve
diplomskega dela:
· prva prosojnica (ppt slide): predstavitev kandidata, teme in mentorja,
· druga prosojnica: opredelitev problema, namena in ciljev seminarske naloge,
· tretja prosojnica: predstavitev raziskave,
· četrta prosojnica in naslednje prosojnice: predstavitev rezultatov,
· naslednje prosojnice: predstavitev predlogov/smernic,
· zadnja prosojnica: predstavitev zaključkov.
3 SPLOŠNA IN TEHNIČNA NAVODILA ZA PISANJE SEMINARSKE NALOGE
· Pričetek priprave seminarske naloge naj temelji na primernem pregledu literature s
področja obravnavane tematike.
Poleg temeljnega študijskega gradiva, naj vam bodo v pomoč dodatni viri:
· podatkovne baze, dosegljive preko računalnikov, ki se nahajajo v omrežju FOV.
· pri pisanju naloge uporabite aktualne vire, članke, knjige, prispevke na konferencah,
… (predvsem mlajše vire od leta 2000) iz domačih in tujih revij.
· dostop do polnih besedil člankov je mogoč preko naslednjih podatkovnih bazah
(Emerald, ScienceDirect, ProQuest, Wiley InterScience).
Oblikovne in metodološke zahteve naloge:
· v nalogi naj bo uporabljeno pisanje v prvi osebi množine in ne v prvi osebi ednine,
· naslov slik z opisom je pod slikami, naslov tabel pa nad tabelo,
· slike in tabele je potrebno omeniti v besedilu naloge,
· za naštevanje po alinejah v primeru male začetnice uporabiti vejico ali podpičje,
· v primeru velike začetnice je potrebno na koncu alineje uporabiti ločilo »pika«,
· s/z – s uporabimo pred »Ta suhi škafec pušča«.
Glava dokumenta naj vsebuje:
· naslov seminarske naloge na levi strani,
· predmet in študijsko leto na desni strani.
Navodila za pripravo seminarske naloge Januar 2010
5
Noga dokumenta naj vsebuje:
· ime in priimek na levi strani,
· številko strani na desni strani.
Terminologija:
· sistem managementa kakovosti – ne sistem vodenja kakovosti,
· kakovost – ne kvaliteta,
· dejavnost – ne aktivnost.
Citiranje med besedilom
(1)
En avtor
Npr: Zanesljivost in zaupanje sta osrednji komponenti koncepta kakovosti s perspektive kupca
(Edvardsson, 1998).
(2)
Dva avtorja
Med oba priimka vstavimo veznik »in«
Npr: … v samem standardu ISO 14001 načrtovanje proizvoda ni posebej izpostavljeno, kar
pomeni, da večina zahtev povezanih s proizvodom, dopušča široke možnosti za
interpretacijo (Ammenberg in Sundin, 2003).
(3)
3 ali več avtorjev
Pri citiranju navedemo le prvega avtorja in dodamo »idr.«, oziroma »et al.«.
Npr: Ponudba inovativnih proizvodov na tržišču je lahko ključni dejavnik za organizacijo pri
soočenju s konkurenčnimi izzivi (Shen et al., 2000).
Če je isto misel ali idejo podalo več avtorjev in želimo navesti vse, potem jih med seboj
ločimo s podpičjem, po vrsti jih uredimo po abecednem vrstnem redu glede na priimek prvega
avtorja:
Npr: Organizacije in timi, ki so gonilo uspešnih razvojnih projektov, namenjajo veliko
pozornost glasu kupca - voice of the customer (Cooper, 1999; Ulrich in Eppinger,
2003).
Navajanje virov na koncu dela
Knjiga:
Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov. Kraj: Založnik.
Navodila za pripravo seminarske naloge Januar 2010
6
Marolt, J., in Gomišček, B. (2005). Management kakovosti. Kranj: Moderna organizacija.
Članek:
Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov. Ime revije, volumen (številka), prva stran
članka-zadnja stran članka.
Poksinska, B., Dahlgaard, J.J., in Antoni, M. (2002). The state of ISO 9000 certification: a
study of Swedish organizations. The TQM Magazine, 14(5), 297-306.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
spss
Administrator foruma


Pridružen/-a: 11.09. 2009, 20:10
Prispevkov: 834

PrispevekObjavljeno: 26 Okt 2011 07:38    Naslov sporočila: UNIVERZA V LJUBLJANI VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO NAVODILA ZA PR Odgovori s citatom

UNIVERZA V LJUBLJANI
VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO
NAVODILA ZA PRIPRAVO SEMINARSKE NALOGE
IN DIPLOMSKEGA DELA
Ljubljana, 2007
1
Naslov
Navodila za pripravo seminarske naloge in diplomskega dela
3. izdaja
Avtorji
Silvestra Hoyer
Martin Bauer
Miroljub Jakovljević
Cecilija Lebar
Vesna Denona
Mojca Divjak
Nevenka Volavšek
Lektorica
Meta Brulec
Oblikovanje besedila
Saša Vilfan
Oblikovanje ovitka
Miroljub Jakovljević
Naklada
1000 izvodov
Založila
Univerza v Ljubljani Visoka šola za zdravstvo, Poljanska cesta 26 a, Ljubljana
© Univerza v Ljubljani Visoka šola za zdravstvo
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 001.81:378.661(497.4 Ljubljana) NAVODILA za pripravo seminarske naloge in diplomskega dela / [avtorji Silvestra Hoyer ... et al.]. - 3. izd. - Ljubljana : Visoka šola za zdravstvo, 2007 ISBN 978-961-6063-82-1 1. Hoyer, Silvestra 228719360
Ljubljana, marec 2007
2
KAZALO
1 UVOD
1
2 PRIPRAVA SEMINARSKE NALOGE IN DIPLOMSKEGA DELA
2
2.1 Naslov
2
2.2 Zahvala
2
2.3 Izvleček
2
2.4 Kazala
4
2.5 Uvod
4
2.6 Namen
4
2.7 Metode dela
4
2.8 Rezultati
5
2.9 Razprava
5
2.10 Sklep
6
2.11 Literatura in viri
6
2.12 Priloge
6
3 NAVAJANJE LITERATURE
7
3.1 Kombinacija harvardskega in vancouvrskega načina citiranja
7
3.1.1 Elementi, ki sestavljajo citat članka
8
3.1.2 Elementi, ki sestavljajo citat knjige in drugih monografij
9
3.1.3 Elementi, ki sestavljajo citat literature, povzete po internetu
11
3.2 Seznam dokumentacijskih virov
11
4 OBLIKOVANJE DIPLOMSKEGA DELA
13
4.1 Platnica
13
4.2 Prvi in drugi list
13
4.3 Oblikovanje besedila
15
4.4 Slikovno gradivo in prikazovanje rezultatov
16
5 LITERATURA
17
6 PRILOGE
18
6.1 Izjava o avtorstvu
18
3
1 UVOD
Navodila so v pomoč študentom in diplomantom Visoke šole za zdravstvo Univerze v Ljubljani za poenoteno pripravo seminarske naloge in diplomskega dela. Namenjena so študentom naslednjih visokošolskih strokovnih študijskih programov:
• babištvo,
• delovna terapija,
• fizioterapija,
• ortopedska tehnika,
• radiologija,
• sanitarno inženirstvo,
• zdravstvena nega.
Seminarska naloga je krajše samostojno strokovno delo, v katerem študent prouči izbrano temo. Ob tem pridobi izkušnje znanstvenoraziskovalnega dela in spretnosti pisanja strokovnih del ter se pripravi za pisanje diplomskega dela.
Diplomsko delo je pisni izdelek, ki mora biti rezultat samostojnega kandidatovega dela, lahko pa tudi dela več avtorjev (če izhaja iz raziskovalnega dela), vendar mora biti jasno razviden prispevek vsakega posameznika.
Ko kandidat delo odda, mora predložiti pisno izjavo, da je njegov avtor oziroma soavtor.
V primeru objave oziroma predstavitve vsebin diplomskega dela je potrebno predhodno soglasje mentorja. Rezultati raziskav so lastnina Visoke šole za zdravstvo in projekta, v okviru katerega je raziskava potekala.
1
2 PRIPRAVA SEMINARSKE NALOGE IN DIPLOMSKEGA DELA
Za vse vrste uporabljenih raziskovalnih metodologij je struktura seminarske naloge in diplomskega dela enaka. V nadaljevanju so predstavljeni elementi seminarske naloge in diplomskega dela.
2.1 Naslov
Naslov je pomemben del izdelka. V njem poskušamo čim bolj jedrnato izraziti bistvo vsebine. Če je treba, dodamo podnaslov. Naslov skupaj s podnaslovom naj ne bo daljši od 120 znakov oziroma 10 besed. V naslovu ne uporabljamo kratic, kemijskih formul ali drugih simbolov. Naslov in podnaslov v slovenščini prevedemo v angleški jezik.
2.2 Zahvala
Zahvala naj bo kratka. Zahvalimo se vsem, ki so pomembno sodelovali pri nastanku dela, mentorjem, sodelavcem, preiskovancem, drugim strokovnjakom, lektorju in institucijam. Zahvalimo se tudi za morebitno finančno pomoč. Natančno napišemo, za kaj se zahvaljujemo. Osebam, ki jih omenimo v zahvali, to povemo in jim pokažemo besedilo.
2.3 Izvleček
V izvlečku kratko in jedrnato predstavimo vsebino izdelka. Biti mora strukturiran, kar pomeni, da ima naslednje obvezne dele: uvod, namen, metode dela, rezultate, razpravo in sklep (slika 1). Izvleček je dolg do 200 besed oziroma do 25 vrstic.
2
Izvleček moramo napisati v tretji osebi ednine ali množine oziroma v trpnem načinu, nikoli v prvi osebi ednine ali množine. V izvlečku ne pišemo podrobnosti in ničesar, kar ni omenjeno v delu.
Ključne besede napišemo v novem odstavku na koncu izvlečka. S tremi do štirimi ključnimi besedami predstavimo vsebino. To so tudi besede, s katerimi je delo predstavljeno v COBISS-u. Ključne besede so tiste, ki nosijo največ vsebine. Ko jih prikličemo, je, kot bi odklenile celotno vsebino. Povzetek in ključne besede morajo biti prevedeni v angleški jezik in zapisani na novi strani.
Slika 1: Primer strukturiranega izvlečka
IZVLEČEK
Uvod: S starostjo narašča število padcev. Potreben je ustrezen način, s katerim bi laže odkrivali starostnike, ki so ogroženi pred padci. Eden je vprašalnik Ocena tveganja padcev (Hollinger in Patterson, 1992), ki bi ga lahko uporabili tudi v domovih starejših občanov. Namen: Namen diplomskega dela je bil oceniti občutljivost in specifičnost vprašalnika Ocena tveganja padcev. Metode dela: V raziskavi o napovedovanju padcev je sodelovalo 83 stanovalcev domov starejših občanov, in sicer 68 žensk in 15 moških. Uporabljena je bila metoda neposrednega zbiranja podatkov v obliki pogovora ter izpolnjevanja vprašalnika. Preiskovanci so bili glede na dosežene rezultate razdeljeni v dve skupini, in sicer na tiste, ki so ogroženi (O), in na tiste, ki niso ogroženi (N) pred padci. Za analizo rezultatov je bila uporabljena opisna statistika, za razliko med skupinama Studentov test t in test χ2 (p ≤ 0,05). Za ugotavljanje občutljivosti in specifičnosti je bila uporabljena kontingenčna analiza 2 x 2 . Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 83 stanovalcev domov starejših občanov, od tega 68 žensk (81,9 %) in 15 moških (18,1 %). Stanovalci so bili stari povprečno 80,1 ± 6,7 leta (od 67 do 99 let). Povprečni čas bivanja v domovih je znašal 4,4 ± 3,5 leta (od enega tedna do 7 let). Pri hoji jih 49 (59,1 %) ni potrebovalo pripomočka, 34 (40,9 %) pa je pripomoček potrebovalo. V skupini O je bilo 32 preiskovancev (38,6 %), v skupini N pa 51 (61,4 %). Skupini se po spolni strukturi, izobrazbi, času bivanja v domu, po povprečnem ITM ter obsegu pasu in bokov nista statistično pomembno razlikovali. V obdobju treh mesecev so bili preiskovanci glede pojavnosti padcev razvrščeni v dve skupini, in sicer na tiste, ki so padli (P), in na tiste, ki niso padli (NP). Padlo je 18 (21,6 %) preiskovancev, 15 žensk in 3 moški, dva iz skupine N in 16 iz skupine O. Največ padcev se je zgodilo v sobi in po kosilu. Trimesečna incidenca je znašala 21,7 %, prevalenca pa 24,1 %. Občutljivost vprašalnika za napoved padcev je znašala 0,89 (IZ = 0,67−0,9Cool, specifičnost pa 0,46 (IZ = 0,40−0,49). Napovedna vrednost pozitivnega izida vprašalnika je znašala 0,31 (IZ = 0,24−0,35), negativnega pa 0,94 (IZ = 0,8−0,99). Izračunani so bili še relativno tveganje za pojavnost padcev in razmerje obetov. Statistično so imeli preiskovanci iz skupine O večjo verjetnost, da bodo padli. Razprava in sklep: Rezultati so pokazali, da je vprašalnik Ocena tveganja padcev primeren za napovedovanje in s tem tudi preprečevanje padcev. Poleg stanovalcev domov starejših občanov se njegova uporabnost lahko razširi na vsa območja, kjer živijo starostniki.
Ključne besede: staranje, padci pri starostnikih, napoved pojavnosti padcev.
3
Pomembno: Naslov diplomskega dela, ime avtorja, ime in nazive mentorja, zapis izvlečka v slovenskem in angleškem jeziku ter ključne besede kandidat shrani na zgoščenki za objavo na spletni strani Visoke šole za zdravstvo. Zgoščenko odda v referatu, skupaj z vezanimi izvodi diplomskega dela.
2.4 Kazala
Kazalo omogoča, da hitro najdemo neko poglavje. Z decimalnimi števili označimo poglavja in podpoglavja v besedilu. Primer označevanja z decimalnimi števili je razviden iz teh navodil.
Kazalu vsebine sledi kazalo slik, temu pa kazalo tabel.
2.5 Uvod
V uvodu povzamemo problem in predstavimo znane podatke iz literature.
2.6 Namen
V namenu dela povzamemo problem, ki ga želimo razrešiti. Iz tega izpeljemo namen in predstavimo raziskovalna vprašanja oziroma hipoteze.
2.7 Metode dela
To poglavje predstavlja metode, ki smo jih uporabili za zbiranje in obdelavo podatkov. Natančno opišemo raziskovano skupino ali posamezen primer, kje smo ga izbrali, na podlagi česa in kako. Instrumente in metode opisujemo v stavkih s podnaslovi, ki imajo enako zaporedje kot pozneje poglavja Rezultati in Razprava. Standardne statistične metode samo omenimo in jih ne opisujemo.
4
Priporočamo uporabo statističnih metod, ki so bile obravnavane med študijem.
Pri diplomskih delih, kjer je metoda pregled literature, je predmet raziskave literatura z določenega področja. Ker ni standardnih metod pregleda literature, uporabljeno metodo opišemo in navedemo vir, na katerega se v metodološkem smislu opiramo. Ravno tako metodološko utemeljimo uporabo kvalitativnih metod in jih opremimo z referencami.
2.8 Rezultati
V poglavju Rezultati jasno in natančno predstavimo pomembne ter reprezentativne rezultate. Predstavimo jih lahko z besedilom, s tabelami ali grafikoni, na katere se v besedilu le sklicujemo. Podatkov iz tabele ali grafikona v besedilu ne ponavljamo. V tem poglavju tudi ne razlagamo in ne navajamo primerjav. Lahko omenimo pomen posameznega rezultata, sicer pa sodi komentar v poglavje Razprava.
Poglavje pišemo v preteklem času po logičnem zaporedju, ki je omenjeno v podpoglavju 2.7.
2.9 Razprava
V omenjenem poglavju ocenimo vrednost rezultatov. To je pravzaprav vrhunec znanja in razmišljanja, ki pokaže kritičnost ter sposobnost primerjave in sinteze. Prikaže temeljit razmislek o lastnih in tujih rezultatih, oceni vrednost in pomen lastnih ugotovitev v primerjavi s tistimi, ki jih citiramo. Rezultatov ne ponavljamo, temveč o njih le razpravljamo in na koncu naredimo sklep razprave.
Pomembno je, da razpravljamo s posameznimi spremenljivkami v enakem vrstnem redu, kot smo jih predstavili v poglavju Rezultati.
5
2.10 Sklep
V sklepu na kratko opišemo temeljni okvir diplomskega dela, bistvene rezultate, ki so odgovor na postavljena vprašanja, in njihov pomen za stroko. Navedemo tudi nerešena vprašanja in zamisli ali predloge za njihovo rešitev pri nadaljnjih ocenah in raziskavah.
2.11 Literatura in viri
Navodila za navajanje literature in virov so opisana v 3. poglavju.
2.12 Priloge
Obvezna priloga diplomskega dela je izjava o avtorstvu, ki je priložena v »Navodilih«. Druge priloge diplomskega dela so lahko na primer anketni vprašalniki, odobritev medicinske etične komisije, pristanek organizacije za opravljanje raziskave, velike tabele, različne slike in podobno. Priloge navedemo v kazalu, strani prilog pa ne številčimo.
6
3 NAVAJANJE LITERATURE
Poznanih je več načinov citiranja literature. Najpogosteje se uporabljata harvardski in vancouvrski način. V zadnjem času se je v biomedicinskih krogih uveljavila kombinacija harvardskega in vancouvrskega načina citiranja, ki ga tudi predpisujemo.
3.1 Kombinacija harvardskega in vancouvrskega načina citiranja
V besedilu navajamo priimek avtorja in letnico objave, na primer (Hoyer, 2005). Kadar sta dva avtorja, navedemo oba (Kofjač in Mihelič, 1994). Če je avtorjev več, navedemo samo prvega in dodamo oznako »et al.«, kar je okrajšava za latinsko »et alii« in pomeni »in drugi«, oziroma pri slovenskem sklicevanju »in sod.«, kar pomeni »in sodelavci« (Jakovljević in sod., 2005). Če se ob kakšni misli sklicujemo na več del, navedke ločimo s podpičjem (Bauer in Lebar, 1999; Morra in Knobf, 1983). Kadar citiramo več del, ki jih je avtor ali skupina istih avtorjev objavila v enem letu, za letnicami navedemo zaporedne črke abecede »a«, »b« itd. Te morajo biti navedene tudi v seznamu literature (Marentič - Požarnik, 1991a). Kadar navajamo avtorja v stavku, zapišemo za priimkom v oklepaju še letnico objave »Elkind (1980) navaja, da je /…/«.
Osnovne podatke o delu pišemo v jeziku, v katerem je delo napisano, torej tako, kot je navedeno v izvirniku.
Citate vedno navajamo iz izvirnika. V primeru, da izvirnika nismo mogli dobiti, pripišemo vir, iz katerega smo citirali (Brajša, 1993, cit. po Hoyer, 1995).
Kadar citiramo delo, ki nima navedenih avtorjev, navedemo namesto priimka začetek naslova dela.
V seznamu literature so posamezna dela navedena po abecednem vrstnem redu priimkov avtorjev. Če je citiranih več del istega avtorja, upoštevamo časovno zaporedje objav. Če je v seznamu literature do vključno šest avtorjev, navedemo vse, če jih je več, navedemo prve tri in dodamo »et al.« ko citiramo tuje avtorje, oziroma »in sod.«, ko citiramo slovenske avtorje. Imena avtorjev in naslov navajamo v jeziku, v katerem je delo napisano. V angleških navedenkah (referencah) so vse besede, razen začetnih in lastnih imen, pisane z malo začetnico.
7
Naslove revij krajšamo tako, kot določa Index Medicus oziroma Journals Database v okviru sistema PubMed (http://www.ncbi.nlm.nih.gov/entrez/query.fcgi ?db=journals).
Povezava na to stran je urejena tudi na spletni strani Visoke šole za zdravstvo v meniju Knjižnica –> Iskanje gradiva po spletu –> Članki, revije, knjige –> Podatki o revijah –> Journals Database ali Index Medicus.
Pri člankih in revijah navajamo poleg letnice tudi volumen oziroma letnik in številko revije.
Pri navajanju obsega strani zapišemo prvo stran reference, pomišljaj in zadnjo stran reference, pri čemer zapišemo le tisti del oznake za zadnjo stran, kolikor se od prve razlikuje, na primer za strani 181−193 zapišemo le 181−93.
3.1.1 Elementi, ki sestavljajo citat članka
Avtor(-ji) (leto objave). Naslov članka. Uradni skrajšani naslov revije. Letnik (številka): prva−zadnja stran.
Primeri citiranja
Članek iz revije − en avtor:
Skočir AP (2005). Možnosti preprečevanja, odkrivanja in obravnave poporodne depresije – vloga babic in medicinskih sester. Obzor Zdr N 39 (3): 181−93.
Članek iz revije − več avtorjev:
Sevšek F, Gomišček G (2004). Shape determination of attached fluctuating phospholipid vesicles. Comput Methods Programs Biomed 73 (3): 189−94.
Članek iz revije − avtor je organizacija:
American College of Physicans (1989). Clinical ecology. Ann Int Med 111 (2): 168−78.
Članek iz suplementa revije:
Golbert JH (2005). Interprofessional learning and higher education structural barriers. J Interprof Care 19 (Suppl 1): 87−106.
8
Časopisni članek:
Branc T (2006). Odpadkov je vsako leto manj. Delo, 10. 4. 2006, 4.
Navajanje Uradnega lista in zakonov:
Zakon o visokem šolstvu (2004). Ur List RS 14 (100): 12005−21.
Članek brez avtorja:
Epidemiology for primary health care (1976). Int J Epidemiol 5: 224−5.
Poglavje iz knjige:
Foley ME (2003). A collective voice in the workplace. In: Zerwekh J, Claborn JC, eds. Nursing today. 4th ed. St. Louis: Saunders, 371−92.
Švigelj V (2006). Nezavest. V: Prva pomoč. 1.izd. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 33−48.
Prispevek iz zbornika slovenskih referatov:
Kadivec S (2003). Organizacijski vidik sistema izboljšanja kakovosti v zdravstveni negi. V: Zbornik predavanj in posterjev 4. kongresa zdravstvene nege, Portorož, 1.–3. oktober 2003. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 277−83.
Prispevek iz zbornika tujih referatov:
Ferfila N (2003). Impacts on organizational scheme of municipal waste management in Slovenia. In: 22nd International scientific conference on development of organizational sciences, Portorož, March 26−28, 2003. Kranj: Moderna organizacija, 303−7.
3.1.2 Elementi, ki sestavljajo citat knjige in drugih monografij
Avtor(-ji) (leto izdaje). Naslov knjige. Izdaja. Kraj izdaje: založba, začetna−končna stran.
Citirati je mogoče celotno monografijo ali le njen del; v slednjem primeru napišemo številke strani, na katere se sklicujemo.
9
Primeri citiranja
En avtor:
Hoyer S (2005). Pristopi in metode v zdravstveni vzgoji. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo, 206−11.
Več avtorjev:
Polit DF, Beck CT (2006). Essentials of nursing research. 6th ed. Philadelphia: Lippincott Williams & Wilkins, 34−51.
Navedeni so le uredniki:
Sweet RL, Wiesenfeld HC, eds. (2006). Pelvic inflammatory disease. London: Taylor & Francis, 121−30.
Magistrska naloga, doktorska disertacija, diplomsko delo:
Uršič B (2006). Pomen čustvene inteligentnosti na delovnem mestu fizioterapevta. Diplomsko delo. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo.
Lejko B (2005). Rentgenski film. Študentska Prešernova nagrada. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo.
Kvas A (2003). Razlike v odnosu do izobraževanja in zdravja, vrednot, etike in samopodobe medicinskih sester v Sloveniji. Magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Knjiga na zgoščenki:
Wood R, Shechter J (2003). Histology [CD-ROM]. Sunderland: Sinauer Associates.
1 0
3.1.3 Elementi, ki sestavljajo citat literature, povzete po internetu
Avtor(-ji) (leto objave). Naslov. Izdaja. Kraj objave: založnik. Elektronski naslov. <datum dostopa>
Elektronski naslov (URL) in datum, ko je bila informacija najdena na spletni strani sta obvezna podatka. Izdajo in založnika se navaja, če so ti podatki dostopni in preverljivi.
Primeri citiranja
Spletna stran in elektronska knjiga:
Holland M (2004). Guide to citing internet sources. Poole: Bournemouth University. http://www.bournemouth.ac.uk/library/using/guide_to_citing_internet_sourc.html. <13. 4. 2006>
Lah A (2002). Okoljski pojavi in pojmi. Ljubljana: Svet za varstvo okolja Republike Slovenije. http://www.gov.si/svo/. <13. 4. 2006>
BiomedCentral. http://www.biomedcentral.com/. <15.5.2006>
Članek iz elektronske revije:
Rožič - Hristovski A, Hristovski D (1997). Biomedicina Slovenica na www. Isis 6 (3): 31−2. http://www.mf.uni-lj.si/isis/isis97-3/html/bs.html. <13. 4. 2006>
3.2 Seznam dokumentacijskih virov
Pri pisanju diplomskega dela in seminarskih nalog kandidat pogosto uporabi tudi druge vire, kot so dokumentacija o varovancih, objektih, zapisniki o opravljenih ogledih, pregledih, atesti, izvidi, strokovne ocene in mnenja ter drugi dokumentacijski viri. Če je uporabil tako gradivo, je treba napisati poseben seznam, ki ga naslovimo Dokumentacijski viri. Posamezni viri so navedeni po abecednem vrstnem redu.
1 1
Primeri citiranja
Izvid mikrobiološke preiskave vzorca pitne vode vodnega zajetja Rakitna. Inštitut za varovanje zdravja Ljubljana, Trubarjeva 2 (št. izvida 1567 z dne 20. 3. 1999).
Načrt o izvajanju deratizacije mesta Ljubljane v letu 1998. Zavod za zdravstveno varstvo, Ljubljana, Zaloška 29 (št. načrta 1/98 z dne 6. 1. 1998).
Potrdilo o opravljeni dezinfekciji prehranskega obrata Žlička, Ljubljana, Cesta na Grad 10.
Strokovno mnenje o higienski neoporečnosti pitne vode na vodnem zajetju Rakitna. Inštitut za varovanje zdravja Ljubljana, Trubarjeva 2 (št. mnenja 260/98 z dne 30. 3. 1999).
Zapisnik o sanitarno higienskem pregledu vodnega zajetja Rakitna z dne 2. 3. 1999.
Zapisnik o sanitarno higienskem pregledu varstvenih pasov črpališča pitne vode Kleče z dne 5. 3. 1999.
Zapisnik o odvzemu vzorca pitne vode iz vodnega zajetja Rakitna. Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, Zaloška 29, z dne 10. 3. 1999.
Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, Zaloška 29, (št. potrdila 216/99 z dne 29. 3. 1999).
1 2
4 OBLIKOVANJE DIPLOMSKEGA DELA
Pri oblikovanju diplomskega dela najprej opazimo njegovo grafično obliko, zato v nadaljevanju namenjamo pozornost oblikovanju. Vezava diplomskega dela je broširana.
4.1 Platnica
Na sprednji strani platnice so naslednji podatki:
− zgoraj UNIVERZA V LJUBLJANI/VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO,
− v sredini DIPLOMSKO DELO.
Platnica za diplomsko delo je standardizirana in jo lahko kupite na Visoki šoli za zdravstvo.
4.2 Prvi in drugi list
Prvi list naj bo prazen za morebitne uradne zaznamke.
Na drugem listu so naslednji podatki (slika 2):
− UNIVERZA V LJUBLJANI, VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO in ODDELEK;
− NASLOV DIPLOMSKEGA DELA V SLOVENSKEM IN ANGLEŠKEM JEZIKU;
− Avtor(-ica). Ime mora biti izpisano v celoti. Če je avtorjev več, so napisani po abecednem vrstnem redu priimkov;
− Mentor(-ice/-ji) in Somentor(-ice/-ji). Imena morajo biti izpisana v celoti in z vsemi znanstvenimi in strokovnimi nazivi;
− spodaj v sredini Ljubljana in letnica.
1 3
Slika 2: Vzorec za notranjo naslovno stran
UNIVERZA V LJUBLJANI
VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO
ODDELEK ZA…………………….
NASLOV DIPLOMSKEGA DELA
TITLE OF THE DIPLOMA WORK
Avtor(-ica):
Mentor(-ica):
Ljubljana, letnica
1 4
4.3 Oblikovanje besedila
Besedilo naj bo napisano na listih formata A4, enostransko. Robovi morajo biti široki 2,5 centimetra, razen notranjega, ki je zaradi izgube pri vezavi širok 3 centimetre. Velikost črk v besedilu je 12 pik. Priporočena pisava je Times New Roman. Razmik med vrsticami tipkopisa je 1,5. Besedilo je obojestransko poravnano. Strani označujemo z arabskimi številkami, od uvoda do vključno poglavja Literatura. Številke strani v poglavju so spodaj desno. Strani prilog ne številčimo.
Naslov diplomskega dela napišemo z velikimi pokončnimi krepkimi črkami, velikosti 18 pik, priporočena pisava je Arial. Vsako poglavje začnemo na novi strani. Naslove poglavij pišemo z velikimi pokončnimi krepkimi črkami, tudi v Arialu. Velikost črk v naslovu poglavja na prvi ravnini je 16 pik, na drugi in vseh naslednjih pa 14 pik. Pišemo z malimi pokončnimi krepkimi črkami.
Med naslovom in besedilom naj bo prazna ena vrstica, tako kot med odstavki. Med koncem poglavja ali podpoglavja in naslovom novega poglavja in podpoglavja naj bosta prazni dve vrstici. Vsakemu naslovu ali podnaslovu poglavja ali podpoglavja sledi besedilo.
Vezava je broširana, platnice študent kupi na šoli.
Izjavo o avtorstvu študent zveže kot obvezno prilogo v vse izvode diplomskega dela.
Diplomsko delo naj obsega največ 50 strani. Izjemoma je lahko tudi daljše, vendar po predhodnem dogovoru z mentorjem. Seminarska naloga lahko obsega največ 15 strani.
Pozorni moramo biti na logično razporeditev vsebine in pravilno uporabo strokovnih izrazov. Kratice lahko uporabljamo, ko smo jih razložili.
Avtor najprej sam kritično pregleda in oceni svoj izdelek, ga popravi in odda mentorju v pregled. Diplomsko delo mora biti pred oddajo recenzentu jezikovno pregledano. Predpisani deli, prevedeni v angleški jezik, morajo biti v pravilni angleščini.
1 5
4.4 Slikovno gradivo in prikazovanje rezultatov
K slikovnemu gradivu prištevamo tabele, razpredelnice, različne grafikone, sheme in slike (risbe, fotografije, rentgenograme …). S slikovnim gradivom lahko prikažemo rezultate, točne številke za primerjavo in prikaz njihovega medsebojnega odnosa, smer podatkov (predvsem grafikoni). Iste podatke oziroma rezultate prikažemo samo z eno grafično obliko, tisto, ki je za določen podatek najbolj primerna in nazorna.
Tabele in grafikoni naj bodo prikazani po statističnih merilih v biomedicini. Pomembno je, da ima vsako slikovno gradivo jasen in kratek naslov. Pri tabeli napišemo naslov nad tabelo, pri drugem slikovnem gradivu pa spodaj. Vedno dodamo tekočo številko, na primer: Tabela 1: naslov; Slika 1: naslov.
Slikovno gradivo umestimo v besedilo čim bliže mestu, kjer smo ga omenili. Slikovno gradivo mora biti tehnično dovršeno in dovolj kontrastno.
Zaradi zaščite avtorskih pravic avtorja je treba za objavo slikovnega gradiva pridobiti njegovo dovoljenje in ga citirati, razen če je avtor študent. Prav tako je treba v seznamu literature omeniti avtorja slikovnega gradiva.
1 6
5 LITERATURA
Za dodatne informacije priporočamo:
− Bajt D (1993). Pišem, torej sem. Maribor: Obzorja.
− Cenčič M (2002). Pisanje in predstavljanje rezultatov raziskovalnega dela. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
− Jakovljević M (1997). Od izbire teme do zagovora diplomskega dela. Ljubljana: Visoka
šola za zdravstvo.
− Južnič S (1992). Diplomska naloga. Ljubljana: Amalietti.
− Kališnik M, Zabavnik - Piano J, Rožić A (2006). Temelji znanstvenoraziskovalne
metodologije v biomedicini. Ljubljana: Piano.
− Roš M (2005). Pišem! Ljubljana: GV založba.
1 7
6 PRILOGE
6.1 Izjava o avtorstvu
1 8
Univerza v Ljubljani
Visoka šola za zdravstvo
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisani/-a
diplomant/-ka študijskega programa
z vpisno številko
rojena
sem avtor/-ica diplomskega dela z naslovom
ki je nastalo ob pomoči mentorja/mentorice
Izjavljam, da sem diplomsko delo napisal/a samostojno, s korektnim navajanjem literature in ob pomoči mentorja/-rice, ter upoštevanju Navodil za pisanje seminarskih nalog in diplomskih del.
Zavedam se, da je plagiatorstvo v kakršnikoli obliki kršitev avtorskih pravic (veljavni zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah) in poznam posledice, ki jih dokazano plagiatorstvo pomeni za moje diplomsko delo in moj status.
V Ljubljani, dne____________________ Podpis avtorja/-rice
1
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
spss
Administrator foruma


Pridružen/-a: 11.09. 2009, 20:10
Prispevkov: 834

PrispevekObjavljeno: 27 Okt 2011 08:18    Naslov sporočila: GRM NOVO MESTO – CENTER BIOTEHNIKE IN TURIZMA VIŠJA STROKOVN Odgovori s citatom

GRM NOVO MESTO – CENTER BIOTEHNIKE IN TURIZMA
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
OBLIKOVNA IN TEHNICNA
NAVODILA ZA IZDELAVO
DIPLOMSKE NALOGE
Novo mesto, april 2011
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
1
NAPOTKI PRI PRIPRAVI DIPLOMSKE NALOGE
S temi navodili se podrobneje dolocajo zahteve, ki jih predvideva 21. clen Pravilnika o pripravi
diplomske naloge in diplomskem izpitu. Za doseganje opredeljenega namena diplomskih nalog iz
5. tocke pravilnika morajo biti le-te izdelane po spodaj opredeljenem postopku in ustrezati
dolocenim vsebinskim, strukturnim ter oblikovnim zahtevam. Namen navodil je poenotiti in
poenostaviti oblikovanje diplomske naloge.
OBSEG DIPLOMSKE NALOGE
Diplomska naloga obsega najmanj 25 strani besedila (od uvoda do sklepnih ugotovitev) in najvec
40 strani. Priloge se upoštevajo kot dodatek k tem stranem.
Vsebinski sklopi diplomske naloge:
• naslovna stran na ovitku diplomske naloge (platnica),
• notranja naslovna stran,
• izjava avtorja diplomske naloge,
• zahvala mentorjem in ostalim, ki so bili študentu v pomoc (ni obvezna),
• kazalo vsebine (navedemo tudi priloge), slik, tabel, in grafikonov,
• povzetek (vsebine naloge) v slovenskem jeziku in Kljucne besede (iz vsebine naloge) v
slovenskem jeziku - 1 stran,
• povzetek (vsebine naloge) v tujem jeziku in Kljucne besede (iz vsebine naloge) v tujem
jeziku – 1 stran,
• uvod, jedro, sklepne ugotovitve,
• literatura, viri,
• priloge,
• slovarcek slovenskih prevodov tujih izrazov (ni obvezen).
NASLOVNA STRAN NA OVITKU NALOGE (PLATNICA)
Diplomska naloga je v t. i. trdi vezavi zvezana v temno zeleno platno. Na platnicah je z zlatimi
crkami natisnjen tekst, kot kaže skica na naslednji strani. Platnica diplomske naloge vsebuje tisk
na hrbtnem delu ovitka. Vzorec hrbtnega naslova diplomske naloge je predstavljen v PRILOGI
št. 1 teh navodil.
Pred zagovorom, je v referat potrebno oddati 3 trdno vezane izvode. Pri t. i. mehki vezavi je
diplomska naloga vezana s spiralo, spredaj ima prozorno PVC platnico, zadaj pa je vstavljena
kartonska platnica. Ta vezava se uporablja pri tehnicnem pregledu, pred zagovorom pa je
potrebno v referat oddati tudi eno mehko vezano diplomo, ki je namenjena clanu komisije.
GRM NOVO MESTO – CENTER BIOTEHNIKE IN TURIZMA
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
DIPLOMSKA NALOGA
IME in PRIIMEK (avtorja)
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
Napis GRM NOVO MESTO – CENTER BIOTEHNIKE IN TURIZMA, VIŠJA STROKOVNA
ŠOLA ( velikosti 14 pt, krepko) naj bo 30 mm od zgornjega roba platnice, obvezno 20 mm pod
napisom, sledi grb šole (velikost 50 x 50 mm). 20 mm pod grbom se nahaja napis DIPLOMSKA
NALOGA (v velikosti 26 pt, krepko). Oba napisa in grb morata biti sredinsko poravnana, kot
kaže skica. Napis DIPLOMSKA NALOGA naj se nahaja na sredini platnice. Na dnu platnice
izpišite 20 mm nad spodnjim robom desno poravnano in z velikimi tiskanimi crkami IME IN
PRIIMEK avtorja v velikosti pisave 14 pt krepko. Za obliko platnice ponavadi poskrbi knjigovez,
ki diplomsko nalogo zveže v trdi vezavi. Za platnico vstavi tudi beli trši list, ki platnico locuje od
ostalih tehnicnih in vsebinskih strani diplomske naloge.
NOTRANJA NASLOVNA STRAN
Prva naslednja stran oz. notranja naslovna stran ima enako besedilo in razpored, kot je navedeno
za zunanjo stran (platnico), z dodatnim nazivom PROGRAMA IZOBRAŽEVANJA in
NASLOVOM teme pod besedilom diplomska naloga. Naslov teme je tisti uradni naslov naloge,
za katerega vam je študijska komisija izdala zadnji sklep. Prepovedano je samostojno prilagajanje
naslova teme diplomske naloge. Nato sledi prazna vrstica (velikost pisave 20) ter navedba imena
in priimka mentorja. Ce ima mentor naziv magister ali doktor pred imenom dodamo kratico
naziva, ce pa takega naziva mentor nima, navedemo samo njegovo ime in priimek. Celotno
vrstico sredinsko poravnamo.
Primer notranje naslovne strani kaže skica na naslednji strani.
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
4
(zgoraj v sredini, v prvi vrstici
30 mm pod robom,
Times New Roman, 14 pt, krepko)
GRM NOVO MESTO – CENTER BIOTEHNIKE IN TURIZMA
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
PROGRAM
(v sredini, Times New Roman, 26 pt, krepko)
DIPLOMSKA NALOGA
(1 vrstica razmika, 26 pt, krepko)
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE
(1 vrstica razmika, 20 pt, krepko, naziv predavatelja/ice se piše samo v primeru, da je predavatelj/ice doktor/ica ali
magister/ica, ostalih nazivov na pišemo)
Mentor/ica: dr./mag. Ime in Priimek
(spodaj, 20 mm nad robom, v zadnji vrstici strani,
Times New Roman, 14 pt, krepko)
Novo mesto, mesec leto IME in PRIIMEK
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
5
(kraj obvezno navedemo Novo mesto, mesec in leto izdelave)
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
3
OBLIKA DIPLOMSKE NALOGE
 PISAVA:
- izbor crk – Times New Roman
- velikost crk - Font 12 (12 pt)
 RAZMIK med vrsticami znaša: 1,2
 OBVEZNA je obojestranska poravnava teksta
 NIC v nalogi ni napisano krepko, ležece ali podcrtano, razen naslovi.
 ROBOVI:
- zgornji 30 mm (do prve vrstice besedila)
- spodnji rob 20 mm (do oznake stani)
- levi rob 30 mm
- desni rob 20 mm
ŠTEVILCENJE STRANI
Naslovna in notranja naslovna stran nista oštevilceni, prav tako ne stran z izjavo avtorja.
Zacetne splošne strani številcimo z rimskimi številkami od I dalje (zahvala, vsa kazala, povzetek
v slovenskem in tujem jeziku).
Štetje strani z arabskimi številkami se zacne z UVODOM (1), zadnji oštevilceni strani pa sta
LITERATURA ter VIRI (npr.: 35).
PRILOGE številcimo s crkami, od A dalje. Prav tako s crkami številcimo SLOVARCEK
SLOVENSKIH PREVODOV TUJIH IZRAZOV, ki je zadnja številcna stran in jo oštevilcimo s
crko (Npr.: D).
Strani vedno oštevilcimo spodaj na sredini strani.
GLAVA IN NOGA
Diplomska naloga mora imeti oznaceno »glavo«, v kateri je izpisan sprotni naslov, kot ga vidite v
glavi teh navodil. Sprotni naslov ne sme biti izpisan na naslovni strani niti ne na notranji naslovni
strani. Sprotni naslov ima vedno dve vrstici, s crkami velikosti 10 pt, pod sprotnim naslovom pa
je obvezna tanka sklenjena crta, ki naj sega vzdolž celotne širine besedila. Sprotni naslov zajema
okrajšane informacije o avtorju (priimek ter zacetnica imena), naslov dela (Kot primer glej
sprotni naslov teh navodil).
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
4
IZJAVA AVTORJA DIPLOMSKE NALOGE
Izjava avtorja se oznaci kot naslov (velikost crk 14 krepko, velike crke). Študent jo napiše na
samostojnem listu za notranjo naslovno stranjo. Izjava avtorja ima predpisano tekstovno obliko,
kot je prikazano na spodnjem primeru. Naslov IZJAVA AVTORJA moramo napisati v prvi
vrstici strani v velikosti crk 14, krepko. Sledi prazna vrstica ter tekst v velikosti 12 in razmikom
med vrsticami 1,2. Tekst naj bo obojestransko poravnan. Izjavo študent lastnorocno podpiše. V
levem spodnjem delu lista študent navede kraj (vedno Novo mesto) in datum podpisa izjave.
Teksta v izjavi avtorja ne smemo spreminjati in moramo slediti obliki, ki je predstavljena v
primeru.
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
Primer:
IZJAVA AVTORJA
Študent Miha Novak, rojen 2. januarja 1965, izjavljam, da sem avtor te diplomske naloge, ki sem
jo napisal pod mentorstvom mag. Janeza Potokarja. (ali: Mojce Zupan, univ. dipl. inž.
kmetijstva.) Nalogo je lektoriral(a) gospod(a) Milena Novak, profesorica slovenskega jezika.
V Novem mestu, 1. januarja 2011
(navedemo datum zadnjega tiskanja) Podpis:
……..………..……………..
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
5
ZAHVALA
Študent lahko (ce želi) v nekaj stavkih napiše kratko zahvalo. Ta je lahko namenjena
mentorju/ici, staršem, prijateljem oz. vsem, ki bi jih študent rad omenil in so mu bili v pomoc pri
pisanju naloge ali v casu študija.
Naslov »ZAHVALA« mora biti napisan v prvi vrstici strani, z velikimi crkami, velikost pisave
14, krepko (kot ostali naslovi). Za naslovom je prazna vrstica. Tekst je velikosti 12 z razmakom
vrstice 1,2 in obojestransko poravnavo.
KAZALO
Pripraviti je potrebno ustrezno KAZALO, ki pove, na katerih straneh se posamezna poglavja
nahajajo. Naslov KAZALO VSEBINE (velikost 14, krepko, velike crke) se nahaja v prvi vrstici
lista in je levo poravnan. Za naslovom sledi prazna vrstica in nato vsebina kazala. Kazala si
sledijo v naslednjem vrstnem redu:
- KAZALO VSEBINE,
- KAZALO TABEL,
- KAZALO SLIK,
- KAZALO GRAFIKONOV.
Kazala imenujte tako, kot je izpisano zgoraj; kazalo vsebine, kazalo tabel,… Kazalo vsebine
mora biti na svoji strani, medtem ko si lahko ostala kazala (tabel, slik,… ) sledijo na isti strani
(listu). Kazala so med sabo locena s prazno vrstico. Naslovi vseh kazal so levo poravnani s
pisavo velikosti 14 krepko in zapisani z velikimi crkami.
Za oštevilcenje poglavij uporabljamo arabska števila od 1 dalje. Vsako poglavje ima lahko svoja
podpoglavja. Za oblikovanje vsebinskega dela KAZALA VSEBINE se zgledujte po spodnjem
primeru in za vsako raven poglavij uporabite oblikovanje, kot je navedeno v primeru.
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
6
Primer:
KAZALO VSEBINE
1 NASLOV …………(velike crke krepko 14 pt)
1.1 NASLOV ………….(velike crke, 14 pt)
1.1.1 Naslov ……………(male crke, krepko 14 pt)
1.1.2.1 Naslov……….(male crke, 14 pt)
1.1.2.1.1 Naslov (male crke, 12 pt)
PRILOGE …………(velike crke krepko 14 pt, ce imamo vsaj eno prilogo)
PRILOGA 1……….. (velikost crk 14 ne krepko, le ko imamo vec prilog)
PRILOGA 2……….. (velikost crk 14 ne krepko, le ko imamo vec prilog)
Naslovi Kazalo tabel, Kazalo slik, in Kazalo grafikonov (ce jih v nalogi imamo) naj bodo
napisani v velikosti 14 pt ter krepko z velikimi crkami, vsebina kazal pa je od naslova locena s
prazno vrstico in napisana v velikosti crk 12 pt in nekrepko.
Primer:
KAZALO TABEL
Tabela 1: Osnovni podatki o kmetiji………………………………………………………………5
Tabela 2: Kmetijska zemljišca v uporabi………………………………………………………...12
Tabela 3: Stalež živali na kmetiji………………………………………………………………...17
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
7
POVZETEK
Tu na kratko predstavimo vsebino naloge in koncne ugotovitve v slovenskem in tujem jeziku.
Povzetek naj obsega od 100 do najvec 150 besed. Pod povzetkom na isti strani napišemo do 5
kljucnih besed iz vsebine naloge. Po koncu teksta pustimo 1 prazno vrstico in napišemo naslov:
KLJUCNE BESEDE z velikimi tiskanimi crkami, 14 pt, krepko, leva poravnava. Sledi prazna
vrstica in navedba kljucnih besed druga pod drugo v alinejah, velikost pisave 12 nekrepko in
razmikom vrstice 1,2. Na naslednji strani napišemo še povzetek in kljucne besede v tujem jeziku
in stran prav tako oštevilcimo z rimsko številko. Povzetka ne umestimo na kazalo. Strani na
katerih sta napisana povzetka, pa oštevilcimo z rimskimi številkami.
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
8
BESEDILO
UVOD (14 pt, krepko) je prvi naslov poglavja, ki ga številcimo (1 UVOD). Prav tako je Uvodna
stran prva številcna stran (z arabskimi številkami). Uvod naj obsega eno ali najvec dve strani
besedila. V uvodu na kratko opišemo raziskovalni problem, motiv za raziskovanje, nacin in cilje
raziskave. Predstavimo tudi zgradbo diplomske naloge. Za uvodom sledijo poglavja, ki
predstavljajo vsebinsko jedro diplomske naloge.
NASLOVI POGLAVIJ
Prve vrstice novih odstavkov niso zamaknjene, pac pa odstavke med seboj locuje prazna vrstica.
Besedilo mora biti obojestransko poravnano. Med tekstom ne sme biti nepotrebnih praznih
vrstic ali polpraznih vrstic! Naslove od teksta vedno locimo z 1 prazno vrstico. Ce naslov
poglavja sega v 2 vrstici (kar sicer ni zaželeno, saj morajo biti naslovi kratki), potem tekst druge
vrstice poravnamo z zacetkom teksta v prvi vrstici in ne s številko poglavja. Vedno zagotovimo
tudi dovolj velik presledek med številko in tekstom v naslovu. Samih naslovov ne pušcamo na
isti strani, naslovu mora na isti strani slediti vsaj ena vrstica teksta, ce ne, ga prestavimo na
naslednjo stran.
Primer:
1 UVOD (primer naslova prve ravni)
Pregledujemo objave za leta 1999, 2000 in 2001. Ugotovimo, kako se povecuje stalež po
posameznih letih.
2 NAVEDBA VIROV
V besedilu diplomske naloge študent glavne ugotovitve drugih avtorjev smiselno povzema in jih
ne prepisuje, kot da bi bile njegove. Študent opozori, iz katerega dela so misli povzete in kdo je
avtor ter to navede kot na primer (Tajnikar, 1992, str. 32). V primeru, da gre za navedbo drugega
dela istega avtorja, ki je bilo izdano istega leta, navajamo takole: (Tajnikar, 1992 a, str. 41).
Ce študent navaja misel iz publikacije, ki ni avtorsko delo, npr. iz Uradnega lista, navaja v
oklepaju v besedilu naslov in leto, na primer (Zakon o kmetijstvu, 2000). Ce kandidat misel
navede dobesedno, jo mora navesti pod narekovajem. Izogibajte se daljšim navedbam, kjer raje
povzemite misel smiselno s svojimi besedami.
Druge opombe, ki se ne nanašajo na citiranje, navajamo pod crto in jih oštevilcimo zaporedno.
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
9
V locenih poglavjih ob koncu (LITERATURA IN VIRI) oblikujemo seznam, kjer navedemo vse
tiste publikacije, ki smo jih v nalogi uporabili. Glede navedbe literature in virov glej poglavji
Literatura in Viri v nadaljevanju teh navodil.
Med zelo pomembne anatomske posebnosti goveda sodijo:
• mocne celjusti z znacilnim zobovjem,
• obsežen prebavni kanal z zelo velikim vampom,
• veliko obsežno telo, ki porabi obilne kolicine hrane (Fercej, 1988, str. 45).
(kar pomeni: misli so povzete iz strani 45, iz dela, katerega
avtor je Fercej, delo je izdano leta 1988)
Ce smo tekst povzeli iz literature (knjige), moramo navedbo avtorja zapisati ob koncu povzetka,
kot kaže zgornji primer. Enako storimo tudi, ce smo povzeli tabelo, sliko ali grafikon, le da takrat
navedbo napišemo pod tabelo (glej poglavje tabele, slike, grafi v nadaljevanju navodil). Ce
povzemamo iz dveh strani potem moramo navesti obe strani, torej npr. 45, 46, ce pa povzemamo
ugotovitve avtorjev iz vec strani nekega dela, potem strani locimo z vezajem, torej: 45–48. Ce pa
si strani niso v sosledju, potem vir navedemo veckrat, glede na to, iz katere strani smo kaj
povzeli.
2.1 SESTAVA KRME (primer naslova druge ravni)
Sestava krme ni ustaljena, ampak se precej razlikuje od vrste do vrste pa tudi nacina priprave.
Kemijsko so v celicni vsebini zajete: beljakovine, mašcobe, škrob, sladkorji in mineralne snovi,
vitamini, v strukturnem delu pa hemiceluloza, celuloza in lignin.
2.1.1 Strukturni ogljikovi hidrati (primer naslova tretje ravni)
Obicajno za oceno vsebnosti strukturnih ogljikovih hidratov uporabljamo kar vsebnost celicnih
sten, ki jih kemijsko dolocimo kot vlaknasti ostanek, netopen v nevtralnem detergentu (NDF).
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
10
7 SKLEPNE UGOTOVITVE
So zadnje poglavje, ki ga oštevilcimo in ga ne smemo nasloviti drugace (Npr.: 7 SKLEPNE
UGOTOVITVE). Napisane morajo biti na novem listu, s tem da na prejšnji strani ne sme biti
veliko praznega prostora. V tem poglavju na eni ali dveh straneh povzamemo vse napisano v
diplomski nalogi, od motiva za raziskavo, hipoteze in zastavljenih ciljev preko interpretacije
študije in rezultatov študije. Dodamo svoje misli o uporabnosti dognanj in nacrte za nadaljnje
delo.
TABELE, SLIKE, GRAFIKONI
Tabele morajo biti uvršcene na ustreznem mestu besedila. Napisane naj bodo na eni strani in ne
razdeljene na dveh straneh, razen v primeru, da so daljše od ene strani. Ce je preglednica daljša
od ene strani, na koncu prve preglednice desno spodaj napišemo »se nadaljuje«, na naslednjo
stran levo zgoraj pa »nadaljevanje«.
Ce so tabele na listu pred ali za tekstom v katerih jih opisujemo, se v besedilu nanje sklicujemo
takole: (glej Tab. 3, na str. 32). ali (glej Priloga 1, na str. A). Vsaka tabela mora imeti zaporedno
številko in jasen naslov ter primerno velikost glede na podatke, podane v njej. Naslov tabele
oznacimo s pisavo pt 12, krepko. Pri razlagi znacilnosti, ki jih vsebuje tabela, ne navajamo
ponovno številk iz tabele, ampak se nanje le sklicujemo. Vse tabele v diplomski nalogi naj imajo
enotno formo oblikovanja.
Vir: Vir pod tabelo navedemo na enak nacin, kot med tekstom, odvisno od tega, ali publikacija
spada med literaturo ali med vir (glej poglavji LITERATURA IN VIRI v nadaljevanju). S
krepkim tiskom napišemo le besedo vir. Avtorja vira, letnico izdaje in stran, na kateri smo našli
podatek, pa pišemo brez krepke pisave. V nadaljevanju predstavljamo nekaj primerov navedbe
virov pod tabelo. Obenem naj vam skica tabele služi tudi kot prikaz za tehnicno oblikovanje
tabel.
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
11
Primer tabele:
Tabela 1: Dinamika vlaganj po delih in mesecih
VRSTA DEL CAS
Rušitvena dela December 2006
Zemeljska dela December 2006
Betonska dela December 2006
Zidarska dela Marec 2007
Tesarska dela December 2006
Fasadna dela Avgust 2007
Kanalizacija Marec 2007
Krovska dela Maj 2007
Kleparska dela Maj 2007
Keramicna dela Avgust 2007
Mizarska dela Avgust 2007
Pleskarska dela Avgust 2007
Elektroinštalacijska dela Julij 2006
Vodovod in centralna inštalacija Maj 2007
Oprema za skladišcenje in pripravo vina za trg Avgust - September 2007
Vir: Lastni izracun, 2010. (ce sami naredimo izracun ali primerjavo)
Oz. Vir: (Fercej, 1988, str. 45). (ce je vir knjiga, ki jo navedemo v seznam literature)
oz. Vir: Sušenje sadja, 1997, str. 35. (ce je publikacija navedena v poglavju viri in ne spada med
literaturo)
oz. Vir: Razvojni center Novo mesto, 2008 (ko publikacija nima ne avtorja ne naslova, ne
oštevilcenih strani – kar je pogost pojav pri zloženkah, znan pa je izdajatelj in letnica izdaje,
takšna publikacija ravno tako spada v seznam virov)
oz. Vir: http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1624#, 24.9.2009. (za primer, kadar
podatke najdemo na svetovnem spletu)
(Smiselno locimo glavo tabele od podatkov z dvojno crto, velikost pisave v tabelah je Times new roman 12 pt,
pomembnejši podatki, kot je npr. seštevek na koncu, so lahko poudarjeni, dolocene podatke od ostalih lahko locimo
tudi s sredinsko ali desno poravnavo. V prvo vrstico pod tabelo napišemo vir, sledi prazna vrstica in nadaljevanje
teksta).
Enako navajamo, kadar iz razlicnih virov povzamemo sliko ali grafikon!
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
12
Primer slike:
Slika 1: Vinska klet za arhivska vina
Vir: Lastni arhiv/vir, 2010.
Tako kot pri tabelah mora biti naslov nad sliko, pod sliko pa mora biti naveden vir podatkov,
enako velja za grafikone.
Simbolicne oznake v tabelah, skicah ali grafikonih morajo imeti legendo, ki bralcu pomaga
razbrati namen prikaza. Okrajšave besed naj bodo smiselne.
LITERATURA
Naslova LITERATURA in VIRI sta napisana tako kot vsi ostali glavni naslovi v velikosti 14 pt
krepko z velikimi crkami, vendar brez zaporedne številke poglavja spredaj.
Obicajno dobi študent v pogovoru z mentorjem dolocena napotila na temeljno literaturo za
pripravo dispozicije. Koristno je, da kandidat še sam dopolni seznam ustrezne literature
uporabljene v diplomski nalogi, saj s tem poveca teoreticno težo naloge. V seznam literature
uvrstimo tudi diplomska, specialisticna, magistrska in doktorska dela. Pod naslovom Literatura
razumemo vsa tista domaca in tuja knjižna dela, razprave in clanke iz zbornikov in strokovnih
revij, ki so izšli kot javno dostopna dela in jih kandidat smiselno uporablja in navaja v besedilu.
To pomeni, da mora biti delo, ki je uvršceno v seznam »Literature«, omenjeno v besedilu naloge.
V seznamu »Literature« napišemo skupno število strani (volumen), ki jih ima knjižno delo in ne
strani, na kateri smo našli gradivo (to storimo le med besedilom naloge, ko opozorimo, na kateri
strani literature smo tekst, tabelo ali sliko našli). Primeri, navedeni spodaj, so študentu v pomoc
pri oblikovanju seznama »Literatura« (študent upošteva tudi vsa locila (. , : ), vse presledke in
besedni vrstni red). Seznam literature oblikujemo tako, da naslov LITERATURA napišemo z
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
13
velikimi crkami, krepko, velikosti 14, sledi prazna vrstica in potem oštevilcene navedbe virov,
velikost pisave spodaj. Vire navedemo na nacin, ki je za našo literaturo najbolj uporaben, glej
primere spodaj.
Primeri navajanja literature:
1. Pirc Alojz: Sušenje sadja. Ljubljana: Kmecki glas, 1990. 49 str.
2. Kogoj-Osvald Marinka, Osvald Jože: Integrirano pridelovanje zelenjave. Ljubljana:
Kmecki glas, 2003. 295 str.
3. Cunder Tomaž et al.: Slovensko kmetijstvo in evropska unija. Ljubljana: Kmecki glas,
1997. 439 str. (ce ima delo vec kot tri avtorje, navedemo prvega in dodamo okrajšavo et.al.)
4. Cerne Mihaela: Slovenska genska banka vrtnin. Sodobno kmetijstvo, Ljubljana, 32(1999),
1, str. 36-39. (avtorski prispevek - clanek v reviji Sodobno kmetijstvo št. 1, letnik 32, ki je bil objavljen
na straneh od 36 do 39) Avtorski prispevek je uvršcen med literaturo, ker ga najdemo v sistemu »cobiss«.
5. Lah Damjana: Delovno mesto, ki sem si ga sama ustvarila. Diplomska naloga. Novo
mesto: Kmetijska šola Grm Novo mesto, Višja strokovna šola, 2005. 37 str.
6. Slovenski vrtnarski posvet. Zbornik referatov. Kako do zdrave hrane in okolja?. Novo
mesto: Kmetijsko gozdarski zavod, KZ Krka, Kmetijska šola Grm, 2005. 368 str.
Za priimkom in pred imenom avtorja ne pišemo vejice. Pri priimku in imenu avtorja ne navajamo
akademskih titul, npr. mag., dr. itd. Avtorji naj bodo urejeni po abecednem vrstnem redu
priimkov. Izogibajmo se stare oz. zastarele literature, uporabljene zadeve naj ne bodo starejše od
10 let, razen izjemoma.
VIRI
Pod vire uvršcamo statisticne publikacije, interna gradiva, slovarje in druga gradiva, ki niso javno
dostopna. V seznamu Viri napišemo skupno število strani (volumen), ki jih ima vir in ne stran, na
kateri smo našli gradivo (to storimo le med besedilom naloge, ko opozorimo, na kateri strani vira
smo tekst našli). Primeri navedeni spodaj, so študentu v pomoc pri oblikovanju seznama Viri
(študent upošteva tudi vsa locila (. , : ), vse presledke in besedni vrstni red). Poglavje Viri
oblikujemo enako kot literaturo, le navedba se razlikujejo. Vire navedemo na za naš primer
najboljši nacin. Možni nacini so predstavljeni na naslednji strani.
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
14
Primeri navajanja virov:
1. Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/2000).
2. Carinski zakon (Uradni list RS, št. 1/95).
3. Bilten Banke Slovenije. Ljubljana: Banka Slovenije, 3(1994), 1, 62 str. (…iz zbornika št. 1, z
naslovom Bilten Banke Slovenije, letnik 3, ki ga je na 62. straneh, leta 1994 v Ljubljani izdala Banka Slovenije).
4. Dolnicar Peter: Pravilno gnojenje krompirja. Kmetovalec, Slovenj Gradec, 64(1996), 3,
str. 7-8. (primer, ko ima clanek iz strokovne revije znanega avtorja)
(Enako storimo, ko je clanek objavljen v dnevnem casopisju, primer št. 5.)
5. Luzar Martin: Slovensko vinsko mizo smo popljuvali. Dolenjski list, Novo mesto, 12(22.
marec 2001), str. 18. (clanek iz tednika Dolenjski list št. 12, z dne 22. .marec 2001, ki je bil objavljen
na strani 1Cool
6. Interna gradiva Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2010.
7. Neposredna placila. Navodila za izpolnjevanje obrazcev. Agencija Republike Slovenije za
kmetijske trge in razvoj podeželja, 2004.
8. Priporocilo za gnojenje paprike. Natancno kmetovanje. Ljubljana: Zeleni hit, 2004. str.
12.
9. Zapiski predavanj iz predmeta Ekonomika in menedžment podjetij, 2002.
10. Ustni vir: Košak Jože, december 2009. (napišemo, ko gre npr. za pripovedovanje o nekem dogodku ali o
zgodovini)
11. Vidmar Igor: Vse dobimo nazaj v kozarcu in na krožniku. (URL:
http://www.dolenjskilist.si/2008/04/22/3065/fokus/aktualno/vse_dobimo_nazaj_v_kozarc
u_in_na_krozniku), 10.11.2010. (primer, ko gre za vir iz interneta in je poznan avtor ter naslov clanka/vira).
12. Internet Explorer. (URL: http://www.mkgp.gov.si/), Microsoft, 12.1.1998. (vir z interneta,
avtor pa ni objavljen/znan).
Podnaslovov obicajno ne navajamo. Upoštevamo jih le, ce z njimi bolj natancno popišemo neko
delo. Tudi seznam virov uredimo po abecedi. Izogibajmo se uporabi neaktualnih virov.
Uporabljeni viri naj ne bodo starejši od 5-ih let, razen izjemoma.
Pomoc pri razvršcanju del v literaturo ali vire je lahko : http://www.cobiss.si/, /COBISS/OPAC
katalogi in baze podatkov/.
PRILOGE
Mentor naj presodi umestnost, obseg in obliko priloge, ki služi za natancnejšo razlago, nazorno
predstavitev ali utemeljitev podrobnosti iz glavnega besedila, od koder se na priloge sklicujemo.
Poglavje PRILOGE sodijo za poglavji LITERATURA IN VIRI in ga oznacimo kot naslov (14
pt, krepko, velike crke), brez številke poglavja. V kolikor imamo priloge, jih ustrezno umestimo v
kazalo vsebine. Prva stran, na kateri se priloge zacnejo, se številci s crko A, druga stran z B,… Ce
je prilog vec, jih naslavljamo s PRILOGA 1, PRILOGA 2 (naslov 2 ravni, le da ni številcen)
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
15
Med priloge spada npr: anketni vprašalnik, morebitne dodatne fotografije, razlicni tehnicni
podatki ali specifikacije, kopije uradne dokumentacije, kopije razlicnih graficnih prikazov, iz
katerih so bili crpani podatki za pisanje naloge, niso pa sestavni deli naloge, ipd. Primer
oblikovanja prilog:
PRILOGE (14 pt, krepko, velike crke)
(prazna vrstica)
PRILOGA 1: Anketni vprašalnik (pisava 14 pt, PRILOGA 1 z velikimi crkami)
Ce imamo prilog vec, jih navedemo v kazalu vsebine, ce pa je priloga samo ena, v kazalu
navedemo samo naslov, torej PRILOGE in oštevilcimo s crko A.
SLOVARCEK
Diplomska naloga naj vsebuje SLOVARCEK SLOVENSKIH PREVODOV TUJIH
IZRAZOV, ki so bili uporabljeni v besedilu. Slovarcek se nahaja cisto na koncu diplomske
naloge. Ce imamo v nalogi priloge, s slovarckom nadaljujemo številcenje strani v obliki crke
(npr. C, E,…), ce prilog ni, je stran, na kateri je slovarcek, oštevilcena s crko A. Slovarcek
oblikujemo tako, kot je predstavljeno spodaj.
SLOVARCEK TUJIH IZRAZOV (pisava 14 pt, velike crke, krepko)
(1 prazna vrstica)
DEGRADACIJA (pisava 12 pt, velike crke) – unicenje okolja (pisava 12pt, male crke)
CIRKULACIJA – kroženje
Razmik vrstic 1,2.
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
16
ŠE NEKAJ TEHNICNIH NAVODIL IN OPOZORIL PRI IZDELAVI DIPLOMSKE
NALOGE:
• Pravocasno prijavite temo diplomske naloge. To storite z obrazcem VSŠ-DIP-1, ki mu priložite
dispozicijo diplomske naloge (napisana mora biti po navodilih za izdelavo dispozicije),
• natancno preberite Pravilnik o diplomiranju ter Oblikovna in tehnicna navodila za pisanje diplomske
naloge,
• uporabite pisavo Times New Roman,
• razmik med vrsticami upoštevajte 1,2,
• sprotni naslov (glava) v velikosti pt 10,
• številcenje strani: spodaj v sredini,
• stran, na kateri se nahaja zahvala, vsa kazala in povzetek številcimo z rimskimi številkami,
• izjavo avtorja vstavimo na samostojni list, za notranjo naslovno stranjo in je ne oštevilcimo,
• izjave avtorja ne pozabimo lastnorocno podpisati,
• uvod je prva številcna stran (z arabskimi številkami), literatura/viri pa zadnja,
• sklepne ugotovitve so zadnji naslov, ki ga številcimo z zaporedno številko naslova,
• literatura, viri, priloge in slovarcek navedemo v obliki naslova, brez zaporedne številke naslova,
• stran, na kateri se nahaja priloga, je dodana za viri in je oštevilcena od A dalje,
• tekst naj tece od uvoda do vkljucno sklepa brez nepotrebnih polpraznih strani,
• obvezna je obojestranska poravnava teksta,
• pred oddajo v tehnicni pregled mora biti naloga s strani mentorja vsebinsko pregledana in ustrezna,
kar študent izkaže z obrazcem VSŠ-DIP-2,
• pred oddajo v tehnicni pregled mora biti naloga tudi lektorirana, kar študent izkaže z obrazcem VSŠ-
DIP-3,
• pred oddajo v tehnicni pregled mora biti povzetek naloge preveden v tuji jezik, kar študent izkaže z
obrazcem VSŠ-DIP-3a,
• tekst natisnemo - v crni barvi; vse slike in grafikone pa natisnemo v barvah - laserska tehnika,
• razmnoževanje – enostransko / hrbtna stran lista naj bo prazna,
• pred oddajo diplomske naloge v vezavo je obvezen tehnicni pregled diplomske naloge,
• vezava : v trdo zeleno platno, zlate crke, pisava Times New Roman; 3 vezani izvodi: 1 izvod za
mentorja, 1 izvod za knjižnico in 1 izvod za študenta. V kolikor ima študent uradno dolocenega
somentorja, mora tudi zanj priskrbeti 1 v trdo platno vezan izvod,
• v mehko vezavo s spiralo vežemo 1 izvod, ki ga dobi clan komisije pri zagovoru,
• pred oddajo v referatu preverite, ali so vsi vezani izvodi tehnicno brezhibni,
• ob prijavi na zagovor, poleg vezanih izvodov diplome oddamo tudi diplomsko nalogo v elektronski
obliki (CD - tanka izvedba!), ki ga obvezno podpišemo,
• ob prijavi na zagovor v referat oddamo tudi vse potrebne obrazce (VSŠ-DIP-2, VSŠ-DIP-3, VSŠ-DIP-
3a, VSŠ-DIP-4, VSŠ-DIP-5, VSŠ-DIP-6, VSŠ-DIP-7, OBRAZEC ZA STATISTIKO (dobite v
referatu) in indeks.
Študent mora oddati diplomsko nalogo v predpisani obliki in številu izvodov skupaj z vso pravilno
izpolnjeno dokumentacijo najkasneje do 15. dne v mesecu, ce želi pristopiti k zagovoru v naslednjem
mesecu. Termini zagovorov diplomskih nalog se usklajujejo s študijskim koledarjem (21. clen Pravilnika
o diplomiranju).
Priimek I.: Naslov diplomske naloge.
Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2011
17
PRILOGA 1: Vzorec hrbtnega naslova diplomske naloge (velikost crk 12), pisava ARIEL
(zaradi citljivosti tiska)
Ce je naslov diplomske naloge zelo dolg, ga ustrezno okrajšamo s tremi pikami.
Za hrbtni del poskrbi knjigovez.
GRM NOVO MESTO – CENTER
BIOTEHNIKE IN TURIZMA
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
»LOGO ŠOLE«
DIPLOMSKA NALOGA
IME in PRIIMEK
PRIIMEK, Ime: NASLOV DIPLOMSKEGA DELA (velikost pisave 12)
zadnja stran
hrbet
prva stran
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
spss
Administrator foruma


Pridružen/-a: 11.09. 2009, 20:10
Prispevkov: 834

PrispevekObjavljeno: 28 Okt 2011 07:46    Naslov sporočila: NAVODILA ZA PRIPRAVO IN ZAGOVOR DIPLOMSKE NALOGE Ljubljana, Odgovori s citatom

____________________________________________________________________________________________________________________
NAVODILA ZA PRIPRAVO IN ZAGOVOR
DIPLOMSKE NALOGE
Ljubljana, januar 2010
Zavod IRC, Višja strokovna šola
Litostrojska cesta 40 tel: 01/548-37-60, 61, 62
1000 Ljubljana e-pošta: info@zavod-irc.si
KAZALO
1. PRIJAVA NASLOVA IN TEME DIPLOMSKE NALOGE - dispozicija ....................... 1
2. STRUKTURA DIPLOMSKE NALOGE IN RAZVRSTITEV STRANI ........................ 3
3. JEZIKOVNI SLOG PISANJA DIPLOMSKE NALOGE ............................................. 6
4. TEHNIČNA NAVODILA ZA OBLIKOVANJE DIPLOMSKE NALOGE ...................... 7
4.1. Obseg in oblikovanje diplomske naloge ............................................................ 7
4.2. Številčenje strani ............................................................................................... 8
5. NAVAJANJE VIROV V BESEDILU - citiranje .......................................................... 9
5.1. Direktno prepisovanje - citiranje ....................................................................... 9
5.2. Pri splošnem sklicevanju ................................................................................. 10
6. SEZNAM UPORABLJENIH VIROV ....................................................................... 11
6.1. Knjige .............................................................................................................. 11
6.2. Poročila podjetij.............................................................................................. 11
6.3. Diplomska dela ............................................................................................... 11
6.4. Konference ..................................................................................................... 12
6.5. Enciklopedije, slovarji in podobne publikacije ................................................. 12
6.6. Članki v revijah................................................................................................ 12
6.7. Elektronske publikacije ................................................................................... 12
6.8. Za elektronska gradiva, ki so na CD-ju ........................................................... 12
6.9. E-baze podatkov ............................................................................................. 13
6.10. Elektronski časopisi ...................................................................................... 13
7. PRIJAVA NA ZAGOVOR DIPLOMSKE NALOGE ................................................. 14
8. ZAGOVOR DIPLOMSKE NALOGE ....................................................................... 15
8.1. Protokol zagovora diplomske naloge .............................................................. 15
8.2. Ocenjevanje diplomskega izpita...................................................................... 15
8.3. Nasveti študentu pri zagovoru naloge ............................................................. 16
1
1. PRIJAVA NASLOVA IN TEME DIPLOMSKE NALOGE - dispozicija
Študent ali študentka (v nadaljevanju študent) običajno začne z izdelavo diplomske
naloge v sredini drugega letnika. Priporočljivo je, da študentje drugega letnika oddajo
obrazec za prijavo naslova in teme diplomske naloge pred prvomajskimi počitnicami.
Naslov in temo diplomske naloge prijavite z obrazcem ''Predlog naslova in teme
diplomske naloge'', ki ga dobite na spletnem portalu.
Naslov diplomske naloge lahko:
- študent predlaga sam (s sodelovanjem mentorja v podjetju) ali
- pa ga izbere iz razpisanih naslovov, ki so jih predlagali mentorji v šoli. Tudi v
tem primeru se mora študent posvetovati z mentorjem v podjetju. Razpisani
naslovi diplomskih nalog so objavljeni na spletnem portalu.
Pri odločitvi, kakšno temo izbrati, velja načelo, da študent izdela uporabno nalogo, z
aktualnimi problemi iz prakse. Tema diplomske naloge se mora vsebinsko nanašati
na strokovne vsebine višješolskega programa v katerega je študent vpisan. Naloga
mora imeti prispevek k temi, ki jo študent obravnava, bodisi v obliki ankete,
vprašalnika, raziskave, primerjave ali predlogov, ki morajo biti ustrezno
argumentirani. Tema ne sme biti preširoka, ker se zgodi, da želi študent nekritično
uvrstiti v nalogo vse kar je o temi izvedel. Bolje je, da je tema ožja in natančno
izdelana.
Ravno tako mora biti študent pozoren, da teme ni obdelal že kašen študent pred
njim. Seznam vseh naslovov diplomskih nalog na Zavodu IRC je objavljen na spletni
strani šole: http://www.zavod-irc.si/sl/pomembno/Diplomske_naloge_/
Deli obrazca Predlog naslova in teme diplomske naloge so:
1. Ime in priimek študenta
2. Vpisna številka
3. Višješolski izobraževalni program
4. Ime in naslov podjetja
5. Mentor v podjetju
6. Predlagani mentor v šoli (če je naslov razpisan, navedite mentorja, ki je temo
razpisal)
7. Predlog naslova diplomske naloge (označite ali ste naslov sami izbrali ali je
razpisan)
8. Iz katerega predmetnega področja je tema diplomske naloge
9. Namen in cilj naloge (zakaj želite obravnavati izbrano temo in kaj želite z njo
doseči. Potrebno opredeliti raziskovalni problem.)
10. Predvideno kazalo – struktura naloge (iz strukture mora biti jasno viden
prispevek študenta k izbrani temi)
11. Predvidena literatura (najmanj 5 navedb)
Obrazec Predlog naslova in teme diplomske naloge študent pošlje v elektronski obliki
na info@zavod-irc.si ter v pisni obliki, podpisano, na sedež šole.
Dispozicije obravnava študijska komisija enkrat mesečno.
2
V primeru, da si študent sam izbere naslov in temo, študijska komisija presodi o
predlagani temi in naslovu diplomske naloge ter jo potrdi, zavrne ali predlaga
dopolnitve oz. spremembe. Študijska komisija ravno tako potrdi izbor mentorja v šoli
ali predlaga novega.
V kolikor študent izbere temo iz razpisanih naslovov bo študijska komisija pregledala
obrazložitev izbrane teme, kazalo in predvideno literaturo.
O sklepu komisije je študent pisno obveščen.
Ko študent dobi odgovor študijske komisije, se poveže z mentorjem na šoli preko
elektronske pošte. Naslov elektronske pošte mentorja je naveden v sklepu študijske
komisije.
Od potrditve dispozicije dalje, svetujemo, da študentje samostojno sodelujejo z
mentorjem.
Če želi študent spremeniti naslov odobrene dispozicije diplomske naloge ali
zamenjati mentorja mora za spremembo pisno zaprositi študijsko komisijo.
3
2. STRUKTURA DIPLOMSKE NALOGE IN RAZVRSTITEV STRANI
Razvrstitev strani v diplomski nalogi:
Platnice
Naslovna stran
Naslov diplomske naloge
List z zahvalo (neobvezno)
Povzetek in ključne besede v slovenskem in angleškem jeziku
Kazalo
Pregled uporabljenih simbolov in označb
Vsebina diplomske naloge
Literatura
Priloge
Izjava o avtorstvu
PLATNICE
Platnice diplomske naloge bo oblikoval in izdelal knjigovez in so enake Vaši naslovni
strani. Barva platnic je za vsak program drugačna.
NASLOVNA STRAN
Primer 1:
font velikosti 20
font velikosti 24
font velikosti 14
NASLOV DIPLOMSKE NALOGE
Naslov diplomske naloge mora odsevati njeno vsebino. Vsebinsko ne sme biti
preširok in niti preozek. Naslov mora biti čim bolj kratek, razumljiv in aktualen.
Naslov diplomske naloge in drugi podatki so prikazani v primeru 2.
ZAVOD IRC
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
DIPLOMSKA NALOGA
Janez Oblak
4
Primer 2:
Font:
font velikosti18
font velikosti 14
font velikosti 20
font velikosti 12
STRAN Z ZAHVALO
Ta stran vsebuje zahvalo mentorju, somentorju, podjetju in posameznikom, ki so
kakorkoli pomagali pri nastajanju naloge. Stran ni obvezna.
POVZETEK IN KLJUČNE BESEBE V SLOVENSKEM IN ANGLEŠKEM JEZIKU
Povzetek in ključne besede v slovenskem in angleškem jeziku naj bodo na eni strani.
Povzetek naj vsebuje podatke o vsebini in namenu naloge, cilju naloge, o uporabljeni
metodologiji, o doseženih rezultatih in bistvenih sklepih.
KAZALO
Kazalo pove, na katerih straneh so posamezna poglavja in podpoglavja. Prvo
oštevilčeno poglavje je Uvod, zadnje oštevilčeno poglavje v kazalu pa je Viri in
literatura.
PREGLED UPORABLJENIH SIMBOLOV, OZNAČB, KRATIC
Simboli, označbe in kratice morajo biti navedeni po abecednem redu.
VSEBINA DIPLOMSKE NALOGE
Vsebina diplomske naloge obsega uvod, osrednji del in zaključek.
Uvod
V uvodnem delu je predstavljen raziskovalni problem, namen naloge in cilj naloge.
Na kratko so predstavljene uporabljene metode za obravnavo teme in struktura
diplomske naloge. Uvod naj ne bo predolg in naj obsega okrog 10 % pisnega dela
naloge.
Osrednji del
1. Teoretičen del
Opisano je splošno področje teme diplomske naloge, kjer študent prikaže
sposobnost iskanja in uporabe primerne strokovne literature. Študent poda teoretično
podlago in izhodišča na katerih bo temeljil analitičen del.
ZAVOD IRC
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
KOMERCIALIST
Diplomska naloga višjega strokovnega
izobraževanja
(NASLOV DIPLOMSKE NALOGE )
Avtor:
Ime podjetja:
Mentor v podjetju:
Mentor v šoli:
Lektoriral: Ljubljana, oktober 2004
5
2. Analitičen del (praktičen del)
V analitičnem delu študent najprej vsestransko opiše in analizira problem. Opiše
postopek raziskave, na način, da jo je mogoče ponoviti in dobiti podobne rezultate. V
tem delu študent prikaže glavne rezultate in jih interpretira.
Zaključek
Sklepne ugotovitve (zaključek) vsebujejo objektivno oceno rezultatov in jih povežejo
s problemom, zastavljenim v uvodu. Študent kritično povzame in ovrednoti
uporabljene metode, ugotovitve in rezultate. Zaključek naj obsega približno 10 %
pisnega dela naloge.
SEZNAM UPORABLJENIH VIROV
V seznamu uporabljenih virov navedite le tiste, ki ste jih uporabili in citirali v nalogi.
Kako navajamo vire je opisano v poglavju 5.
PRILOGE
Priloge so sestavni del vsake diplomske naloge. V prilogah so zajete informacije, ki
so sicer potrebne za celovit prikaz dela, vendar bi z odvračanjem pozornosti od
glavne teme motile potek sporočila diplomske naloge. V priloge spadajo daljša
analitična izvajanja, daljši računalniški izpisi, statistične metode itn.
IZJAVA O AVTORSTVU
Na koncu diplomske naloge vstavi študent list z izjavo o avtorstvu:
Študent / študentka.................................. izjavljam, da sem avtor / avtorica
diplomskega dela z naslovom, ki sem ga napisal / napisala pod mentorstvom
............................. in dovolim objavo povzetka diplomskega dela na spletnih straneh
šole.
Ljubljana,..................... Podpis:
Ko je naloga zvezana, se študent podpiše v vse izvode diplomske naloge na stran z
izjavo o avtorstvu.
6
3. JEZIKOVNI SLOG PISANJA DIPLOMSKE NALOGE
Jezik naj bo čist, enostaven, jasen in jedrnat. Uporabljamo pravilen knjižni jezik.
Strokovna besedila je potrebno pisati jasno, jedrnato in povezano. Nove in novejše
strokovne izraze pri prvem navajanju pojasnimo z istim izrazom v enem ali več
svetovnih jezikih. Enako velja za kratice.
Obvezna je uporaba veljavne terminologije, predpisanih merskih enot in simbolov
(znakov).
Strokovna besedila pišemo v prvi osebi množine (npr. sklepamo lahko) ali neosebno
(npr. potrebno je) in NE v prvi osebi ednine (npr. mislim da).
Diplomska naloga mora biti lektorirana. Ob prijavi za zagovor morate priložiti
fotokopijo diplome lektorja.
7
4. TEHNIČNA NAVODILA ZA OBLIKOVANJE DIPLOMSKE NALOGE
4.1. Obseg in oblikovanje diplomske naloge
OBSEG: Diplomska naloga višjega strokovnega izobraževanja naj obsega okrog 40
strani. Priloge se upoštevajo kot dodatek k tem stranem.
FONTI IN RAZMAKI: Besedilo je pisano s pisavo Arial, velikost črk 12 pt z 1,5
razmikom med vrsticami in enojnim razmikom med odstavki. Naloga je izpisana na
bel list formata A4 z robovi: levi 30 mm, zgornji, spodnji in desni pa 20 mm od roba
lista.
Prvo označeno poglavje je 1 UVOD, zadnje pa VIRI IN LITERATURA (označeno z
ustrezno številko).
Besedilo naj ima obojestransko poravnavo.
NASLOVI POGLAVIJ IN PODPOGLAVJI: naslove poglavij pišemo na levi rob,
odebeljeno (velikost 14 pt), z velikimi črkami vedno na novi strani.
Vsako poglavje ima lahko podpoglavja, ki so oštevilčena z dvema arabskima
številkama (1.2). Označba 1.2 pomeni, da gre za drugo podpoglavje prvega poglavja.
Številko podpoglavja in naslov zapišemo z malimi črkami na levi rob.
Razmik med naslovom podpoglavja, prejšnjo in naslednjo vrstico je (ena) prazna
vrstica.
Podnaslove v podpoglavjih ne oštevilčimo, razmik med podnaslovom in
podpoglavjem je ena vrstica, med podnaslovom in tekstom pa ni razmika.
ENAČBE: enačbo zapišemo z razmikom pet znakov od levega roba in jo oštevilčimo.
Pri tem (npr. 2.3) pomeni tretjo enačbo drugega poglavja. Če je enačba daljša, jo
začnemo zapisovati na levi rob, številko enačbe pa ob desni rob. Presledek od
zgornjega in spodnjega teksta je en razmik. Črke, ki označujejo veličine, se pišejo v
kurzivi.
Enačbe navajamo po zgledu:
V= V o + a t
TABELE: tabele oštevilčimo od 1 naprej v celotni diplomski nalogi. Naslov tabele
napišemo nad tabelo. Pod tabelo so lahko opombe, ki dodatno razlagajo posamezne
elemente tabele. Opombam sledi razlaga uporaljnih kratic in simbolov. Na koncu
tabele navedemo vir iz katerega je bila tabela prepisana ali priprejena. Vire navajamo
skladno s pravili za citiranje in navajanje virov. Tabelo uvrstimo čim bliže mestu kjer
je omenjena. Celotna tabela naj bo na eni strani. V besedilu se na tabelo sklicujemo
tako, da navedemo njeno številko.
S tabulatorjem ali s preslednico naredimo
zamik za 5 znakov in šele nato začnemo
pisanje enačb.
8
Primer: Število zaposlenih je prikazano v Tabeli 4 in kaže na...
RISBE, SHEME, DIAGRAMI: risbe, sheme in diagrame oštevilčimo od 1 naprej v
celotni diplomski nalogi ter jih podnaslavljamo tako, da je razvidno, kaj pomenijo. V
besedilu morajo biti citirane in vstavljene približno tam, kjer so citirane. Ostala pravila
veljajo enako kot za tabele. Pri grafih pazimo na črno bel izpis, kar pomeni, da sta
rdeča in zelena barva pri črno belem izpisu enaka. Raje kot barve uporabimo vzorce
(raster).
4.2. Številčenje strani
Diplomska naloga je pisana le na eni strani in ni razlike med listom in stranjo. Prva
stran besedila naloge, ki je običajno uvod se oštevilči z arabsko številko 1.
Številčenje se nadaljuje neprekinjeno do konca naloge. Številka strani je običajno v
spodnjem desnem kotu lista, približno 1,5 cm od spodnjega in desnega roba lista.
9
5. NAVAJANJE VIROV V BESEDILU - citiranje
Za ves tekst, ki ga prepišete ali povzamete iz drugih virov morate uporabiti citiranje,
ki je opisano spodaj. Razume in pričakuje se, da boste v teoretičnem delu vsebino
citirali in povzemali, zato to ustrezno označite. V kolikor tega ne označite velja to za
plagiatorstvo, ki pa je zakonsko prepovedano.
Obstaja več načinov navajanja virov in oblikovanja seznama uporabljene literature
(Harvard, Chicago, APA, MLA). Med njimi ni večjih razlik. Na Zavodu IRC
uporabljamo Harvard način, ki je zelo enostaven.
5.1. Direktno prepisovanje - citiranje
- pri direktnem prepisovanju najprej navedemo avtorja citata, sledi letnica izida
dela, iz katerega je citat vzet in stran na kateri je zapisan citat.
Npr.: (Divjak, 2006, str. 24)
- če sta avtorja dva, zapišemo oba npr. (Peček in Lesar, 2007, str. 25). Pri besedilih z
več kot dvema avtorjema navedemo le priimek prvega in dodamo idr.
Npr.: (Divjak idr., 2006, str. 60)
- če že v besedilu navedemo avtorja, potem v oklepaju navedemo samo letnico izida
in stran.
Npr.: Dow (1964, str. 2Cool
- citiramo lahko tudi ugotovitev določenega avtorja, ki jo je v svojem delu povzel drugi
avtor. Gre za posredno citiranje, označimo pa ga tako, da navedemo najprej avtorja
citata (original), nato pa napišemo »v:« in navedemo priimek avtorja posrednega
dela.
Npr.: (Devjak v: Valenčič-Zuljan, 2007, str. 20)
- pri navajanju zakonov in predpisov v oklepaju navedemo kratico zakona oz.
predpisa in citirani člen.
Npr.: (ZŠ, 34. člen)
- pri navajanju anonimnih virov (npr. Statististični letopis Slovenije) v oklepaju
navedemo kratico vira, letnico in stran.
Npr.: (SL, 2003, str. 45)
- pri navedbi citata iz gradiva, objavljenega na svetovnem spletu, upoštevamo enaka
pravila za sklicne opombe (avtor, leto, stran) kot pri pisnih virih. Če avtor ni razviden,
zapišemo nosilca avtorskih (moralnih, materialnih) pravic. Tudi podatek o strani na
spletu ni vedno viden.
10
Npr. navodila za harvardski način citiranja v besedilu navedemo kot npr. (A Guide to
the Harvard System of referencing, 2007), povezavo pa zapišemo v seznamu
literature na koncu besedila skladno s pravili.
5.2. Pri splošnem sklicevanju
Pri splošnem sklicevanju, ko povzamete besedilo iz vira, navedemo le priimek
avtorja in letnico izida dela brez številke strani.
Npr. Dokazano je bilo (Foster, 1972), da je bistven element ...
Npr. Dow (1964), Musgrave (1968) in Hansen (1969) se strinjajo, da ...
11
6. SEZNAM UPORABLJENIH VIROV
Tudi pri oblikovanju seznama uporabljenih virov uporabite Harvardski način. Seznam
uporabljenih virov je spisek v nalogi navedenih (citiranih ali povzetih) virov. Na
seznam ne sodijo viri, ki smo jih uporabljali ali prebrali, v nalogi pa se nanje nismo
sklicevali. Vire razvrstimo abecedno po priimkih avtorjev.
6.1. Knjige
Običajno pravilo navajanja vira je uporaba naslovne strani in NE zapisa na platnicah.
Vrstni red zapisa elementov, vključno z ločili in velikimi ali malimi črkami je naslednji:
PRIIMEK, IME (lahko začetnica imena), letnica. Naslov. Izdaja. Kraj: Založba. Oštevilčenje
strani (če citirate le določen del)
(poševno pisan je Naslov)
- posamezen avtor
DOW, D., 1964. A history of the world. 3rd ed. London: Greenfield.
DOW, D., 1964. Zgodovina sveta. 3. izdaja. London: Greenfield. Str. 16-22
- več avtorjev
Navajamo imena vseh avtorjev
CUTLER, T., WILLIAMS, K., in WILLIAMS, J., 1986. Keynes, Beveridge and beyond.
London: Routledge & Kegan Paul. (v vrstnem redu, kot so navedeni na naslovni
strani knjige)
- za 4 ali več avtorjev (idr. – in drugi):
PEARCE, I.F., idr., 1976. A model of output, employment, wages and prices in the
UK. Cambridge: Cambridge University Press.
6.2. Poročila podjetij
TESCO PLC, 2002. Annual report and financial statements 2002. Cheshunt: Tesco
PLC.
THAMES WATER PLC, 2002. Environmental review 2002. Reading: Thames Water
PLC.
6.3. Diplomska dela
NOVAK, P.,1981. Zgodovina razvoja. Diplomsko delo. Ljubljana: Ekonomska
fakulteta.
12
6.4. Konference
PAEPCKE, A., ed., 1992. OOPSLA ‘ 92 conference on object-oriented programming
systems, languages, and applications, Vancouver, 18-22 October, 1992. New York:
The Association for Computing Machinery.
6.5. Enciklopedije, slovarji in podobne publikacije
The Europa World Yearbook 2002. 43rd ed. London: Europa Publications Ltd.
6.6. Članki v revijah
PRIIMEK, IME (lahko začetnica imena), leto. Naslov članka. Naslov revije, Zvezek (izdaja(letnik),
številka), številka strani.
(poševno pisan je naslov revije)
ZUPANČIČ, J., 1990. Skriti zaklad. Dnevnik, 2007(56), str. 14-16.
GOTT, R., 1989. Crumbs and the capitalists. The Guardian, 20th Jan, pp. 21-22.
Ne skrbite, če ni naveden avtor članka – v tem primeru navedete ANON. (anonimen)
ANON., 1989. Obscenity or censorship. The Economist, 312(5 August), pp. 33-34.
6.7. Elektronske publikacije
PRIIMEK, IME (lahko začetnica imena), ali UREDNIK leto. Naslov [online]. Kraj izdaje: založnik.
Dostopno na: <URL> [povzeto dne].
BOOTS GROUP PLC, 2003. Corporate social responsibility [online]. Boots Group
PLC.
Dostopno na: http://www.boots-plc.com/information/info.asp?Level1ID=7&Level
2ID=0 [Povzeto 23. 7. 2003].
ali v angleškem jeziku:
DEFOE, D., 1995. The fortunes and the misfortunes of the famous Moll Flanders
[online]. Champaign, Illinois: Project Gutenberg. Dostopno na:http://promo.net/cgipromo/
pg/ t9.cgi?entry =370&full=yes&ftpsite= http://www.ib iblio.org/gutenberg/
[Povzeto 18. 11.2002].
6.8. Za elektronska gradiva, ki so na CD-ju
PRIIMEK, IME (lahko začetnica imena) ali UREDNIK, leto. Naslov [CD-ROM]. Kraj založbe:
Založba.
ALBERS, J., 1994. Interaction of color [CD-ROM]. New Haven: Yale University
Press.
13
6.9. E-baze podatkov
DATABASE [format, npr. online ali CD-ROM]. Kraj: Založba.
Business Source Premier [online]. London: EBSCO Publishing.
6.10. Elektronski časopisi
IME PRIIMEK (lahko začetnica imena), leto. Naslov. Naslov časopisa [online]
številka(izdaja), strani, če so. Dostopno na: ime podatkovne baze [Povzeto dne].
ZUPANČIČ, N., 2003. Skriti zaklad. Delo [internet], 101, 53. Dostopno na: Delo
[povzeto 24.6.2003].
BLASBERG, J., VISHWANATH, V., 2003. Making cool brands hot. Harvard Business
Review [online], 81(6), 20. Dostopno na: Business Source Premier [povzeto 23. 7.
2003].
Podrobnejša pravila Harvardskega načina citiranja, povzemanja in oblikovanja
seznama virov boste našli na spodnji povezavi:
http://libweb.anglia.ac.uk/referencing/harvard.htm
14
7. PRIJAVA NA ZAGOVOR DIPLOMSKE NALOGE
Pogoj za prijavo na zagovor diplomske naloge so opravljene študijske in poravnane
finančne obveznosti ter soglasje obeh mentorjev.
Ko je naloga lektorirana in potrjena s strani obeh mentorjev, kandidat pošlje diplomo,
po elektronski pošti v t.i. TEHNIČNI PREGLED na elektronski naslov:
sergeja@zavod-irc.si, kjer se opravi pregled ustreznosti diplome – struktura, oblika,
fonti, ipd.
Ko je diplomska naloga tehnično pregledana, jo 3 - krat natisnete in prinesete v
referat. Natisnjene diplome morate prinesti v referat najmanj sedem delovnih dni pred
razpisanim terminom za zagovor. Datumi zagovorov so objavljeni v študijskem
koledarju.
Na zagovor diplomske naloge se prijavite z obrazcem Prijava k diplomskemu izpitu.
Zagovori diplomskih nalog potekajo praviloma enkrat mesečno in sicer okrog 15. v
mesecu. Diplomske naloge, ki so oddane do sedem delovnih dni pred razpisanim
terminom za zagovor bodo obravnavane v tekočem mesecu. O datumu in uri
zagovora boste obveščeni po pošti.
Ko se prijavite na zagovor morate priložiti:
- Tri (3) krat natisnjene izvode diplomske naloge,
- elektronsko verzijo diplome v wordovem dokumentu (doc.) in povzetek
diplomske naloge v slovenskem jeziku na CD-ju,
- opisno oceno mentorja v podjetju (obrazec Ocena diplomske naloge),
- prijavo k zagovoru diplomske naloge (obrazec Prijava k diplomskemu izpitu),
- indeks,
- fotokopijo diplome lektorja ali izjavo lektorja.
15
8. ZAGOVOR DIPLOMSKE NALOGE
Študent je pisno vabljen na zagovor diplomske naloge vsaj 5 dni pred datumom
zagovora.
Datum in razpored zagovora diplomske naloge študenta je objavljen na oglasni deski
in na spletnih straneh Zavoda IRC.
8.1. Protokol zagovora diplomske naloge
1. Predsednik komisije za diplomski izpit predstavi komisijo ter kandidata/-ke za
diplomski izpit (vsi stojijo).
2. Mentor iz šole prebere opisno oceno o diplomskem delu (mentor in kandidat/-
ka za diplomski izpit stojita, ostali se usedejo),
3. Kandidat /-ka za diplomski izpit predstavi diplomsko nalogo - na voljo ima 10
minut. Predstavitev pripravi študent v Power pointu (okvirni čas je 1 minuta
govora za eno prosojnico). Prezentacijo prinesite na Usb ključku v formatu
Microsoft Office 2003.
4. Po predstavitvi sledijo vprašanja komisije - mentor običajno ne postavlja
vprašanj (kandidat/-ka se lahko odloči za čas priprave na odgovore). Možnost
postavitve vprašanj ima tudi publika.
5. Kandidat /-ka odgovarja na vprašanja.
6. Po zagovoru kandidat/-ka in publika zapustijo predavalnico, komisija sklepa o
uspešnosti zagovora.
7. Kandidat/-ka in publika se vrnejo v predavalnico. Predsednik komisije razglasi
oceno diplomskega izpita (vsi stojijo).
8. Po uspešno opravljenem zagovoru kandidat/-ka prejme potrdilo o
diplomiranju.
8.2. Ocenjevanje diplomskega izpita
Ocena diplomskega izpita je sestavljena iz:
- ocene diplomske naloge in
- zagovora diplomanta.
Na oceno diplomske naloge vpliva:
- potek diplomske naloge v podjetju (načrtovanje, organiziranje dela, vodenje,
samostojnost dela, vključevanje v skupinsko delo, komuniciranje s sodelavci,
motiviranost za delo, ustvarjalnost)
- strokovna vrednost naloge,
- dodana vrednost naloge (prispevek kandidata k nalogi),
- vključevanje teoretičnih spoznanj,
- multidisciplinarnost naloge (povezanost različnih strokovnih področij),
- uporabnost naloge v praksi v podjetju,
- izvirnost vsebine in rešitev.
Ocena zagovora diplomske naloge upošteva:
- strukturo predstavitve diplomske naloge,
- zanimivost predstavitve,
- nastop kandidata in njegovo retorična sposobnost (prost, sproščen govor),
16
- upoštevanje časovnega okvira pri predstavitvi,
- pravilnost odgovorov na vprašanja komisije in sposobnost argumentiranja,
- obvladljivost teoretičnih podlag,
- poznavanje uporabljenih metod dela,
- poznavanje vsebine in sklepov naloge.
8.3. Nasveti študentu pri zagovoru naloge
Nekaj nasvetov kako čim bolje in sproščeno opraviti zagovor diplomske naloge:
- čas za zagovor naloge je 10 minut, zato mora študent podati le bistvo,
- predstavitev je narejena v power pointu, ki se projecira. Kandidati prinesejo
ppt. predstavitev na USB ključku ali CD-ju. Na zagovoru je kandidatu na voljo
prenosni računalnik in projektor,
- v predstavitvi naj bodo podane samo bistvene stvari, poudarek je na zaključkih
in sklepih,
- kandidat se mora pripraviti na pojasnitev določenih teoretičnih osnov ali
principov zaradi vprašanj tričlanske komisije,
- priporočamo, da se kandidat na nastop dobro pripravi in ga nekajkrat izvede
sam pred uradnim zagovorom. Na ta način izboljša nastop (retoriko, govorico
telesa) in na ta način oceni trajanje nastopa.
Diplomant po uspešno opravljenem zagovoru dobi potrdilo o opravljenem
diplomskem izpitu. Diplomo prejme na svečani podelitvi diplom, ki jo šola organizira
enkrat letno.
Mag. Nataša Makovec
Ravnateljica
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
spss
Administrator foruma


Pridružen/-a: 11.09. 2009, 20:10
Prispevkov: 834

PrispevekObjavljeno: 05 Nov 2011 14:03    Naslov sporočila: UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO NAVODILA ZA IZDEL Odgovori s citatom

UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA LOGISTIKO
NAVODILA ZA IZDELAVO SEMINARSKE NALOGE
AVTORJI: Uroš Kramar, Bojan Rosi, Tomaž Kramberger
CELJE, OKTOBER 2005
PREDGOVOR
V knjižici so predstavljena osnovna navodila za izdelavo seminarske naloge. Seminarska
naloga predstavlja samostojno delo študenta, skozi katero prikaže razumevanje določenega
predmeta in uporabo teoretičnega znanja v praksi. Pri tem pa je potrebno poznati tudi nekaj
osnovnih načel in tehnik pisanja, saj sama oblika izredno pripomore k celostni podobi naloge.
Predstavljena so tehnična navodila, struktura naloge in tudi navodila za citiranje in navajanje
virov oz. literature, kar je bistvena sestavina vsakega pisnega dela.
Vse, kar se boste skozi tale navodila naučili lahko s pridom uporabite tudi pri nadaljnjem delu
(pri izdelavi diplomskega dela, pisanju člankov in podobno).
V imenu avtorjev vam želim čim uspešnejši študij in da bi pisali kakovostne seminarske
naloge in kasneje še diplomsko delo, ki bo v ponos ne samo vam, temveč tudi fakulteti.
V imenu avtorjev Uroš Kramar
KAZALO VSEBINE
1 SPLOŠNA DOLOČILA.......................................................................................................... 4
2 PRIPRAVA SEMINARSKE NALOGE ................................................................................. 4
3 ZGRADBA SEMINARSKE NALOGE (SESTAVINE) ........................................................ 4
3.1 Naslovna stran (je ne številčimo) ..................................................................................... 5
3.1 Povzetek (ga ne številčimo) ............................................................................................. 5
3.1 Kazala (jih ne številčimo) ................................................................................................ 5
3.1 Uvod ................................................................................................................................ 5
3.1 Jedro ................................................................................................................................ 6
3.1 Zaključek......................................................................................................................... 6
3.1 Seznam literature in virov ................................................................................................ 6
3.1 Priloge .............................................................................................................................. 7
4 NAJPOMEMBNEJŠA TEHNIČNA NAVODILA................................................................. 7
4.1 Oblikovanje: ..................................................................................................................... 7
4.2 Številčenje strani .............................................................................................................. 8
4.3 Razmik med odstavki ....................................................................................................... 9
4.4 Umeščanje slik, grafov in tabel ........................................................................................ 9
4.5 Opombe pod črto............................................................................................................ 10
5 NAVAJANJE VIROV IN LITERATURE ........................................................................... 10
5.1 Citiranje......................................................................................................................... 10
5.2 Navajanje virov in literature........................................................................................... 11
6 VIRI IN LITERATURA: ...................................................................................................... 12
4
1 SPLOŠNA DOLOČILA
Seminarska naloga mora biti rezultat samostojnega dela kandidata, s katerim dokaže
sposobnost uporabe teoretičnih znanj in v praksi pridobljenih izkušenj za obravnavanje
izbrane teme.
Seminarska naloga je lahko tudi delo več kandidatov, vendar mora biti prispevek
posameznika jasno razviden.
Naloga mora biti napisana v slovenskem jeziku in jezikovno neoporečna. V seminarskem delu
uporabljamo znanstveni stil pisanja. Slog pisanja je praviloma jasen, razumljiv in natančen.
Izogibamo se predolgim opisovanjem, neustreznemu kopičenju besed, predolgim in
zapletenim povedim in raznim dvoumnostim.
2 PRIPRAVA SEMINARSKE NALOGE
S seminarsko nalogo:
• pokažete določeno raven teoretskega in praktičnega znanja;
• poglobite poznavanje snovi določenega predmeta;
• razvijete sposobnost samostojne in analitične obdelave določene tematike;
• pridobite sposobnost zaznavanja in prepoznavanja določene problematike;
• ste sposobni zaznano problematiko jasno artikulirati;
• znate opisano problematiko analitično razčleniti in nakazati rešitve;
• se usposobite za samostojno uporabo strokovnih virov;
• usvojite znanja in spretnosti, ki so potrebna za izdelavo diplomske naloge.
Ko izberete temo in jo mentor potrdi, pričnete z zbiranjem literature in drugih potrebnih virov,
ki so že napisani na to temo. Tema naj ne bo preširoko zastavljena, mora biti aktualna in za
njo je na voljo dovolj literature in drugih virov. Uporabljajte čim novejše vire in literaturo
(domače in tuje).
3 ZGRADBA SEMINARSKE NALOGE (SESTAVINE)
1. Naslovnica
2. Povzetek
3. Kazalo
4. Uvod (utemeljitev, cilji, metode dela)
5. Glavni del/jedro (poglavja in podpoglavja)
6. Zaključek
7. Seznam literature in virov
5
3.1 Naslovna stran (je ne številčimo)
Naslovna stran mora vsebovati temeljne informacije o seminarski nalogi1 (je ne številčimo):
• naziv univerze in fakultete;
• tip naloge (seminarska naloga,diplomsko delo…);
• naziv predmeta pri katerem je izdelana;
• naslov naloge;
• ime in priimek avtorja ali avtorjev;
• številko indeksa;
• način študija(univerzitetni, visokošolski…);
• ime in priimek mentorja;
• datum, kraj.
3.1 Povzetek (ga ne številčimo)
Pri izdelavi seminarske naloge je obvezen povzetek in ključne besede2 ter abstract in
keywords v angleškem jeziku. Povzetek napišemo, ko je besedilo že dokončano. Na kratko
povzamete problem, rezultate in ugotovitve raziskave. Predstavlja strnjeno vsebino
seminarskega dela, zato naj ne presega pol strani. Je vaše avtorsko delo!
3.1 Kazala (jih ne številčimo)
Naloga vsebuje več kazal:
3 Kazalo vsebine
4 Kazalo slik
5 Kazalo tabel
6 Kazalo grafov
7 Kazalo prilog
3.1 Uvod
Uvod mora biti kratek, strnjen in jasen, pa tudi privlačen za bralca. Naj ne presega več kot dve
strani. V uvodnem delu se določi naslednje:
Opredelitev področja in opis problema
Opišite področje svojega raziskovanja in problem, ki ga nameravate raziskati. Problem naj bo
aktualen oz. tak, da imate na voljo dovolj literature, ki vam omogoča poglobitev v problem.
Prav tako naj problem ne presega vašega znanja.
1 Glej prilogo.
2 Povzetek vsebuje tudi ključne besede, ki najbolj ustrezno opisujejo vsebino naloge in njeno tematiko.
6
Namen naloge
Kaj je namen vaše raziskave (zakaj analizirate izbrano temo)?
Cilje naloge
Kaj želite s seminarsko nalogo (raziskavo doseči)? Kaj boste s tem dosegli, spoznali? Cilji se
naj postavijo tako, da boste v zaključku lahko primerjali doseženo in realizirano in ocenili
rezultate.
Predvidene metode raziskovanja
Opredelite, kako boste zbirali in obdelali podatke, ki jih boste uporabili v seminarski nalogi
(analiziral bom, primerjal, izdelal,…).
Nekaj metod zbiranja podatkov:
- anketni vprašalniki;
- opazovanje;
- proučevanje dokumentov;
- razgovori, intervjuji;
- metoda uporabe strokovne literature …
3.1 Jedro
Jedro seminarske naloge je sestavljeno iz:
- teoretičnega (razlaga osnovnih pojmov, izhodišča za izdelavo seminarske naloge, pregled
že napisanega na izbrano temo) in
- praktičnega dela (izdelava oz. obdelava izbrane teme; je osrednji del seminarske naloge).
3.1 Zaključek
Zaključek je povzetek spoznanj teoretičnega in praktičnega dela. Vsebuje tudi predlagane
(raz)rešitve in morebitne napotke za nadaljnjo delo. Pri sklepnih razmišljanjih le povzemate
že prej ugotovljeno in zapisano. Ne navajate novih podatkov in dokazov. Sklep ali
zaključek je AVTORSKI. Naj ne presega dveh strani.
3.1 Seznam literature in virov
Literatura so knjige, članki in ostali javno objavljeni pisni sestavki, ki jih dejansko uporabite
pri svojem delu. Viri so interna poročila, pravilniki, poslovniki in ostali dokumenti, iz katerih
ste pridobili podatke. Literaturo uredite po abecednem vrstnem redu. Način navajanja virov si
oglejte v nadaljevanju.
7
3.1 Priloge
Morebitne priloge uvrstimo povsem na konec seminarske naloge. Predstavljajo dodatek, s
katerim ne želimo obremenjevati osnovnega besedila (anketni listi, dodatne tabele, grafi,
sheme…)
4 NAJPOMEMBNEJŠA TEHNIČNA NAVODILA
Namen tehničnih zahtev je:
• olajšati delo ocenjevalcem,da se le ti osredotočijo na vsebino in ne na obliko;
• lažje evidentiranje in shranjevanje;
• boljša preglednost.
4.1 Oblikovanje:
• Seminarska naloga mora biti primerno speta (mapa, spiralna vezava…).
• Format papirja je A4.
• Določite robove besedila: levo 2,5 – 3 cm, desno 2 – 2,5 cm, zgoraj 2 – 2,5 cm, spodaj
2 – 2,5 cm.
• Razmik med vrsticami je enojen, velikost črk oz. znakov je 12 (urejevalnik besedil
Word, pisava: Times New Roman ali Arial).
• Napisana je enostransko.
• Poravnava besedila je obojestranska, (celotno besedilo ima poravnan levi in desni rob,
tudi alineje in opombe pod črto).
• Vsako novo poglavje začnite pisati na novo stran.
• Vsak odstavek začnete pisati v novi vrsti.
• Pri naštevanju uporabljajte čim manj različnih oznak (npr 1, 2., 3. … ali a) b) c) … ).
• Skozi nalogo uporabljajte isto pisavo.
• Če se nov odstavek prične na koncu strani, ga raje pomaknite na vrh nove strani.
8
4.2 Številčenje strani
Zaporedna številka je v nogi dokumenta. Naslovnice, povzetka in strani s kazali ne številčite3.
Strani se štejejo od naslovne pa do zadnje strani seznama literature oziroma do strani s
seznamom prilog, če so v nalogo vključene.
Primer številčenja:
Besedilo je razdeljeno v poglavja in podpoglavja. Naslovi poglavij in podpoglavij naj bodo
poudarjeni. Novo poglavje naj bo na novi strani. Za označevanjem poglavij ni pike.
Primer:
Številčenje Velikost črk v naslovih
POGLAVJE
1
VELIKE, KREPKO, 14
Podpoglavje 1.1 Majhne, krepko, 12
Podpoglavje 1.1.1
Majhne, krepko, 12
POGLAVJE
2
VELIKE, KREPKO, 14
Podpoglavje
2.1
Majhne, krepko, 12
Podpoglavje
2.2
Majhne, krepko, 12
Zaradi preglednosti ne uporabljajte več kot treh številk (izjemoma štiri). Za nadaljnjo delitev
uporabljajte neoštevilčene podnaslove, ki jih označite s številkami (npr: (1), (2), (3), … in
nato a), b), c)…). Med številko in besedilom je presledek.
3 Izberite:
1. Vstavljanje – Številka strani – odkljukajte »pokaži prvo stran«.
2. Vstavljanje preloma – Vrste prelomov odsekov – naslednja stran.
3. Postavite se v nogo besedila naslednje strani in s klikom na ikono »poveži s prejšnjim« prekinite
povezanost.
4. Izbrišite številke strani.
NASLOVNICA POVZETEK KAZALO
VSEBINE
KAZALO
SLIK
KAZALO
PRILOG
5
6
9
Strani se štejejo od naslovne pa do zadnje strani seznama literature oziroma do strani s
seznamom prilog, če so v nalogo vključene.
4.3 Razmik med odstavki
Razmik med odstavki naj bo ena prazna vrstica, med poglavji oziroma podpoglavji pa dve
prazni vrstici.
Primer:
(prazna vrstica)
(prazna vrstica)
1 POGLAVJE
(prazna vrstica)
(prazna vrstica)
1.1 Podpoglavje
(prazna vrstica)
Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst…..
Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst…..
Tekst…..ODSTAVEK
(prazna vrstica)
Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst…..
(prazna vrstica)
(prazna vrstica)
1.2 Poglavje
(prazna vrstica)
Tekst …..Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst…..
Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst
(prazna vrstica)
(prazna vrstica)
2 POGLAVJE
4.4 Umeščanje slik, grafov in tabel
Imeti morajo zaporedno številko (npr. SLIKA 1:, SLIKA 2:, GRAF 1:, GRAF 2:,…).
Številčimo grafe posebej, slike posebej in tabele posebej. Naslov mora biti nad sliko, grafom
ali tabelo napisan z malimi črkami. Vsaka slika,graf ali tabela mora vsebovati:
• navedbo vira, če je v celoti prepisana iz določenega članka, dela,
• navedbo vira podatkov, če ste sliko, graf ali tabelo naredili sami iz objavljenih
podatkov,
• navedbo Povzeto po, če ste tabelo, sliko ali graf priredili ali dopolnili na osnovi
določenega vira,
• če ste sliko,graf ali tabelo naredili sami ne pišete nič.
10
Če je potrebno pod sliko, grafom ali tabelo navedemo opombe in razlago kratic. Vsaka tabela,
graf ali slika mora biti tudi opremljena s komentarjem, ki pa ne sme ponavljati, kar je iz slike,
grafa ali tabele jasno razvidno. Navajamo le tiste informacije, ki jih razberemo ali sklepamo iz
preglednice (slike, grafa, tabele). Ne delajte tabele in nato še slike na osnovi istih podatkov,
saj gre v tem primeru za podvajanje in izgubo prostora.
Primer tabele:
TABELA 1: Vzorčni primer podatkov v tabeli
Leto Število vozil1 Število zaposlenih
2004 20 25
2005 30 24
Opombe: 1 v tisočih
Vir: Koren (2004, str. 5) ali
Vir podatkov: Statistični letopis Republike Slovenije (2000, str. 155) ali
Prirejeno po koren (2004, str. 5)
4.5 Opombe pod črto
Opombe uporabljamo, kadar ne želimo obremenjevati osnovnega besedila ali kadar želimo
določeno trditev natančneje razložiti oz. pojasniti4. Uporabljamo jih tudi v primeru navedbe
dodatnih virov, kjer lahko o določeni stvari dobimo dodatne informacije5 ali kadar celotno
poglavje ali podpoglavje povzemamo po določenem avtorju6. V opombah ne navajamo virov
določenih citiranih delov seminarske naloge. To je sestavni del besedila.
Opombe naj bodo velikosti 10, vendar enake pisave kakor osnovno besedilo. Vsaka opomba
se zaključi s piko.
5 NAVAJANJE VIROV IN LITERATURE
5.1 Citiranje
Vsako misel, ugotovitev…, ki jo povzemate po drugem viru ali virih je potrebno korektno
navesti. Če ne navedemo vira pomeni, da smo do ugotovitev oz navedenega prišli sami sicer
je to intelektualna kraja in s tem kršite avtorske pravice. S pomočjo citiranja pokažete, da
poznate dela avtorjev, ki se ukvarjajo s tem področjem, hkrati pa omogočite bralcu, da lažje
pride do dodatnih podatkov.
4 Na primer: V dnevnem časopisju lahko zasledimo veliko različnih razlag tega problema.
5 Na primer: Več o tem glej Koren (2004, str. 33).
6 Povzeto po Korenu (2004, str 22-26)
11
Zapis citata se nahaja v besedilu v oklepaju in mora obsegati:
1. priimek avtorja (če ga ni, navedemo naslov),
2. leto objave,
3. številko strani, na kateri se nahaja citirana ugotovitev.
Primer:
Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst….. Tekst…..
Tekst…. (Koren, 2004, str. 35).
Citiramo vedno iz originalnega vira, če ta ni dostopen, smemo izjemoma povzeti citat iz
drugega vira, vendar moramo napisati, da to povzemamo po tem viru (posredno citiranje).
Citiramo lahko v originalni obliki z narekovaji (Koren je rekel: “Predlagam, da napišemo
navodila seminarsko nalogo.” (Koren, 2004, str. 35)); ali pa samo povzamemo bistvo in
oblikujemo s svojimi besedami, kjer na koncu ugotovitve navedemo avtorja (npr.:Tekst tekst
tekst tekst (Koren, 2004, str. 40)).
Vsi v besedilu citirani viri morajo biti navedeni v seznamu virov na koncu seminarske naloge
in na koncu navedeni viri morajo biti omenjeni v besedilu.
Če avtor ni znan napišemo naslov dela
Primer:
1. En avtor: (Koren, 2003, str. 25)
2. Dva avtorja: (Grey in Clark, 2002, str. 90)
3. Manj kot 6 avtorjev: (Smith, White, Black, Grey in Rodney, 2000, str. 150-151)7
4. Več kot 5 avtorjev: (Smith et al., 2000, str. 150-151) ali: (Smith in drugi, 2000, str.
150-151).
5. Posredno citiranje (uporabljamo le izjemoma): (Horvat, 2003, str 20; povzeto po
Koren, 2004, str. 30).
5.2 Navajanje virov in literature
Pri navajanju virov uporabljamo APA sistem8
V prilogi 2 lahko najdete različne primere navajanja virov oz. literature po APA standardih.
7 Pri ponovnem citiranju istega vira, napišemo vir v obliki: »et al«.
8 Standard organizacije APA (American Psychological Association).
12
6 VIRI IN LITERATURA:
1. Curtin University of Technology. Harvard Referencing 2005. [online].
Prodobljeno:8.9.2005. Internet stran:
http://library.curtin.edu.au/referencing/harvard.pdf
2. Pravilnik o postopki priprave iz zagovora diplomskega dela za univerzitetni in
visokošolski strokovni študij. [online]. Pridobljeno: 24.09.2005. Internet stran: .
Internet stran: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx
3. Ambrožič, F., Hudobivnik, A. (2001). Citiranje in navajanje virov po APA – v4
(American Psychological Association). Ljubljana.
4. Urbanija, J., Šauperl, A., & Zabukovec, V., Univerza v Ljubljani. Filozofska Fakulteta
Oddelek Za Bibliotekarstvo, Informacijsko Znanost In Knjigarstvo Navodila za
prijavo, pripravo in zagovor diplomskega dela 3. izdaja
5. Lesjak, M. (2004). Navodila za izdelavo diplomskega dela. Celje.
6. Zwitter, S.(2004). Iskanje, izbiranje in navajanje gradiva Ljubljana.
13
Priloga 1: Primer prve strani:
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA LOGISTIKO
SEMINARSKA NALOGA
NASLOV SEMINARSKE NALOGE
IME PREDMETA
Mentor/ -ica: Študent/ -ka:
Št. indeksa:
Način študija:
Kraj, mesec leto
14
Priloga 2: Navajanje virov in literature
Pazite na uporabo vejic, pik, dvopičij in na uporabo poševne pisave! Navajamo le tisto literaturo, vire, ki so navedeni tudi v tekstu.
Literatura naj bo oštevilčena in urejena po abecednem vrstnem redu.
Vrsta literature: Navedba na koncu knjige Primer
MONOGRAFIJE
– Knjige
En avtor Priimek, I. (leto izida). Naslov: Podnaslov1. Kraj: Založba.
1Naslov je v ležečem tisku. Podnaslov pišemo z veliko
začetnico.
Kos, T. (2004). Logistika: Uporabnost v praksi.
Celje: Moja založba.
Dva avtorja Priimek, I. in Priimek, I. (leto izida). Naslov: Podnaslov.
Kraj: Založba.
Black, G. in White, R. (2000). Logistics in our lives.
New York: Oxford University Press.
3,4, ali 5 avtorjev Navajamo vse avtorje v enakem vrstnem redu, kot so v
publikaciji. Ostalo ostaja enako. Med avtorji so vejice med
zadnjima je znak &.
Smith,K., Green, P., Williams, F. in Phipils, J.
(1999). Why logistics? London: Academic Press.
6 ali več avtorjev Navajamo vse avtorje do 5 in dodamo et al.« Ostalo ostaja
enako.
Clancy, E., Fajs, T., Green, R., Higman, R., Hontelez,
J., Kouvelis, S., et al. (1998). Evropska unija,
Slovenija in trajnostni razvoj. Ljubljana: Umanotera.
Brez avtorja Na prvem mestu stoji naslov. Ostalo ostaja enako. Logistika transporta.(2000). Celje: Fakulteta za
logistiko
Več del istega
avtorja
Pomemben vrstni red navajanja (kronološko) Prvo
navedemo nižjo letnico izdaje. Ostalo ostaja enako
Kos, R. (2000)….
Kos, R. (2002)….
15
MONOGRAFIJE
– nadaljevanje
Navedba na koncu knjige Primer
Več del istega
avtorja iste letnice
Letnice opremimo z črkami a,b,c…) Horvat, R. (2000a)….
Horvat, R. (2000b)….
Brez avtorja, samo
urednik
Namesto avtorja stoji urednik, kar označimo v oklepaju z
(Ur.).
El-Agraa, A.M. (Ur.). (2004). The European Union:
Economics and policies. London: Prentice Hall.
Poglavje v knjigi –
avtor je znan
Priimek, I. (leto).Naslov poglavja. V I. Priimek urednika
(Ur.), Naslov knjige. (str. Prva stran poglavja – zadnja
stran poglavja). Kraj: Založnik.
Rosi, B. (1998). Kako z uporabo pravilne strategije
vzdrževanja voznih sredstev znižati skupne stroške
poslovanja prometnih sistemov. V M. Lipičnik (Ur), 1.
kongres transport, promet, logistika. (197 – 202).
Poglavje v knjigi –
avtor ni znan
Začnemo z naslovom poglavja, ostalo isto, kot pri znanem
avtorju.
16
Serijska
publikacija
Navedba na koncu knjige Primer
Članek Priimek, I. (leto). Naslov. Ime revije, volumen(številka), prva
– zadnja stran članka1.
1 Brez oznake str.
Rosi, B. (2005). Teorija sistemov. Logistika, 40(4), 15 – 19.
Članek – neznan
avtor
Začnete z naslovom, ostalo isto kot z avtorjem1.
1 Letnica pride za naslovom.
Načrtovanje logističnega sistema.(2000). Annales 22(2), 12 –
14.
Članek iz
časnika
(mesečnik,
tednik, dnevni
časopis)
Priimek, I. (datum). Naslov. Ime publikacije, volumen, str.
prva – zadnja stran.
Članek iz
časnika – neznan
avtor
Začnete z naslovom, ostalo isto kot z avtorjem1.
1 Letnica pride za naslovom.
Članek v
ZBORNIKU
Priimek,I. (leto). Naslov članka. V: I. Priimek (Ur1.), Naslov
zbornika (str. prva-zadnja stran članka). Kraj: Založba.
1 Urednik
LEKSIKONI,
SLOVARJI,
ENCIKLOPEDIJ
E – anonimni
članki
Naslov. (Leto). Kraj: Založba Statistični letopis Slovenije 2001. (2001). Ljubljana: Državna
založba Slovenije
17
Elektronski viri Navedba na koncu knjige Primer
Svetovni splet - Internet Priimek, I. (datum) Naslov dokumenta [Vrsta
medija1], Pridobljeno. Dostopnost2
1Spletna stran, internet, online, elektronska pošta…
2 Spletni naslov, internet stran…
Plevnik, A. (15.12.2001). Značilnosti urejanja prometa v EU
[online], Prodobljeno 10.10.2002. Internet stran:
http://www.ljudmila.org/retina/eungo/promet.html
Računalniška programska
oprema (Software)
Priimek, I. (leto). Naslov [vrsta programske
opreme]. Kraj: Založnik.
Če ni avtorja začnemo z naslovom.
SSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika. (1997).
[Elektronska izdaja 1.0]. Ljubljana: DZS.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
spss
Administrator foruma


Pridružen/-a: 11.09. 2009, 20:10
Prispevkov: 834

PrispevekObjavljeno: 07 Nov 2011 09:06    Naslov sporočila: Tehnična navodila za izdelavo diplomskega dela Odgovori s citatom

1
􀂄 Tehnična navodila za izdelavo diplomskega dela
Vezava diplomskega dela
Diplomsko delo mora biti vezano v temno rdeče platno ali podoben material (trda vezava). Napisi na
naslovni strani so vtisnjenimi s pozlačenimi črkami.
Standard papirja
Diplomsko delo mora biti pisano na A4 velikosti
Format strani
V pokončnem formatu.
Robovi
Robovi so zgoraj, spodaj in levo poravnani od roba 3 cm, desno pa 2 cm.
Pisava
Tip pisave: Priporočamo tip Tahoma (tudi Arial)
Velikost znakov v besedilu: 12 točk pokončno (12 points, regular)
Enojni razmak med vrsticami (single line spacing)
Obojestranska poravnava besedila (od roba do roba, justify)
Morebitno deljenje besed z mehkim vezajem (soft hyphen)
Oštevilčenje
Strani morajo biti oštevilčene zaporedno od prve do zadnje strani (spodaj na sredini). Na (notranji)
naslovni strani diplomskega dela oštevilčenje ni izpisano. Povzetek je oštevilčen z malo rimsko številko
ii, summary (povzetek v tujem jeziku) z malo rimsko številko iii in kazalo z malo rimsko številko iv.
Prvi del diplomskega dela (od naslovne strani do uvoda diplomskega dela se oštevilči z malimi rimskimi
števili (ii, iii, iv, v,…). Drugi del diplomskega dela (od uvoda do konca diplomskega dela) se oštevilči z
arabskimi številkami (1, 2, 3,…).
Obseg besedila
Diplomsko delo visokošolskega programa študija: tri do štiri avtorske pole (90.000-120.000 znakov;
približno 42-60 strani besedila, morebitne priloge se dodajo posebej).
􀂄 Struktura diplomskega dela
Zgradba diplomskega dela je razčlenjena na naslednje prvine:
1. naslovna stran,
2. povzetek v slovenskem in tujem (angleškem, nemškem ali italijanskem) jeziku ter ključne besede,
3. kazalo,
4. uvod,
5. obdelava teme,
6. zaključek,
7. uporabljena literatura,
8. viri (po potrebi),
9. seznam slik in tabel (po potrebi),
10. seznam uporabljenih kratic in okrajšav (po potrebi),
11. slovar slovenskih prevodov tujih izrazov (po potrebi),
12. priloge (če obstajajo),
13. izjava o avtorstvu diplomskega dela in navedba lektorja.
􀂄 Oblika diplomskega dela
Na zunanji strani diplomskega dela (na platnicah) mora biti v sredini zgoraj z velikimi tiskanimi
črkami napisano UNIVERZA V LJUBLJANI in pod tem FAKULTETA ZA UPRAVO. Na sredini strani je v
dveh vrstah, z malimi tiskanimi črkami zapisano Diplomsko delo visokošolskega programa. Sledi ena
vrsta presledka, in nato z velikimi tiskanimi črkami zapisan NASLOV TEME DIPLOMSKEGA DELA. Sledi
ena vrsta presledka in pod tem navedba imena in priimka kandidata. V spodnji vrsti je z malimi črkami
zapisan kraj (obvezno Ljubljana) ter mesec in leto oddaje diplomskega dela.
Prva notranja stran
Zgoraj je na sredini lista z velikimi tiskanimi črkami napisano UNIVERZA V LJUBLJANI in pod tem
FAKULTETA ZA UPRAVO. Na sredini lista je z malimi črkami napisano Diplomsko delo, sledi ena
izpuščena vrstica in nato izpis NASLOVA DIPLOMSKEGA DELA z velikimi tiskanimi črkami. V spodnjem
levem delu je z malimi črkami izpisano besedilo Kandidat oziroma Kandidatka, za tem pa nekoliko
zamaknjeno kandidat(-ka) izpiše svoje ime in priimek. Sledi ena izpuščena vrstica z izpisom Mentor ter
nato poimenska navedba mentorja (poravnano z imenom kandidata(ke) s popolnim habilitacijskim in
znanstvenim nazivom (npr. izr. prof. dr. Janez Černe). V zadnji vrstici je na sredini izpisano Ljubljana
(obvezno) ter mesec in leto izdelave diplomskega dela.
2
----------------------------
Priporočilo:
Ime morebitnega svetovalca (npr. iz organizacije, kjer je kandidat zbiral podatke oziroma opravil raziskavo) in
zahvale naj se ne piše.
Slika 1: Zunanja stran diplomskega dela
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA UPRAVO
Diplomsko delo
visokošolskega programa
TEMA DIPLOMSKEGA DELA
Ime in priimek kandidata
Ljubljana, mesec in leto
14 točk,
VELIKE ČRKE,
krepko
14 točk,
male črke,
krepko
20 točk,
VELIKE ČRKE,
krepko
14 točk,
male črke,
krepko
14 točk,
male črke,
krepko
Slika 2: Prva notranja stran diplomskega dela
3
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA UPRAVO
Diplomsko delo
visokošolskega programa
TEMA DIPLOMSKEGA DELA
Kandidat(ka):
Ljubljana, mesec in leto
12 točk,
VELIKE ČRKE,
krepko
12 točk,
male črke
14 točk,
VELIKE ČRKE,
krepko
12 točk,
male črke
12 točk,
male črke
Mentor(ica): Naziv, ime in priimek
Ime in priimek
Številka indeksa
Povzetek v slovenskem in tujem (angleškem, nemškem ali italijanskem) jeziku ter ključne besede.
Najprej se navede povzetek diplomskega dela v slovenskem jeziku, ki obsega od 10 do 15 vrstic. Za
povzetkom so v novem odstavku navedene ključne besede diplomskega dela. Na naslednji strani je v
tujem jeziku (angleško, nemško ali italijansko) zapisan prevod povzetka in ključnih besed.
V kazalu so navedeni vsi naslovi poglavij in podpoglavij oziroma vsi deli diplomskega dela, podobno,
kot je to navedeno v naslednjem primeru.
Slika 3: Primer oblike »Povzetka« in »Kazala«
4
KAZALO
POVZETEK ii
SUMMARY iii
1 UVOD 1
1.1 Izhodišče diplomskega dela 3
1.2 Namen in cilji raziskave 5
1.3 Metode dela 6
1.4 Struktura diplomskega dela 8
2 PRVO POGLAVJE 10
2.1 Prvo podpoglavje 11
2.1.1 Podtema 11
2.1.2 Podtema 12
2.2 Drugo podpoglavje 13
2.3 Tretje podpoglavje 16
..
9 ZAKLJUČEK 56
LITERATURA 59
VIRI 61
SEZNAM SLIK IN TABEL 63
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC 64
SLOVAR TUJIH IZRAZOV 65
PRILOGE 67
Priloga 1: Vprašalnik 67
Priloga 2: Obrazec za prijavo 71
IZJAVA O AVTORSTVU IN NAVEDBA LEKTORJA 74
iv.
Povzetek
Evropski model upravnega prava doživlja veliko pomembnih
sprememb. Vplivi, ki povzročajo te spremembe so zelo
raznoliki. Med najpomembnejše sodijo globalizacija, razvoj
posebne upravne strukutre v Evropski Uniji in razcvet
informacijske tehnologije. Zaradi vseh teh vplivov naj bi se
evropski (kontinentalni) model upravnega prava v zadnjih
dvajsetih letih zelo spremenil. V diplomskem delu
obravnavam spremembe v evropskih kontinentalnih državah,
ki naj bi temeljito spremenile obliko, organizacijo in način
delovanja javne uprave in upravnega prava.
Ključne besede: evropski model upravnega prava,
regulatorna država, globalizacija, evropeizacija, upravno
pravo, konvergenca modelov, nacionalna upravna kultura.
ii.
􀂄 Vsebinska sestava diplomskega dela
Diplomsko delo sestavljajo trije osnovni deli: uvod, obdelava teme in zaključek (Zelenika, 1998, str.
460-467).
V uvodu na kratko predstavimo vsebino obravnavane teme. Tako opredelimo področje raziskovanja,
opišemo proučevan problem, opredelimo cilje in namen diplomskega dela, predstavimo uporabljene
metode dela, orišemo zgradbo diplomskega dela ter navedemo morebitne omejitev oziroma težave s
katerimi smo se srečali pri pisanju diplomskega dela. Uvod naj obsega od tri do štiri strani.
Obdelava teme predstavlja osrednji del diplomskega dela. V njem razvijamo, razlagamo in
obdelujemo temo diplomskega dela tako, da prikažemo najpomembnejše ugotovitve in spoznanja.
Poleg tega na strokovno utemeljen način razložimo rezultate, do katerih smo prišli. Obdelava teme
praviloma obsega tri dele:
− teoretični (zgodovinsko-teoretični, retrospektivni ali eksplikativni) del, v katerem predstavimo
kratko zgodovino preučevanja predmeta, dosežke teoretske obdelave predmeta in ugotavljamo
pomembnost, aktualnost in uporabnost obravnavane teme,
− analitični (analitično-eksperimentalni) del, v katerem analitično in sintetično predstavimo
najpomembnejša lastna in tuja spoznanja, stališča, podatke in informacije,
− predlagane rešitve (perspektivni del), v katerem predlagamo konkretne rešitve aktivnosti in
ukrepe, ki jih je moč uporabiti v praksi oziroma pri izboljšavi tehnoloških postopkov.
Označevanje in zapis delov diplomskega dela; Označevanje delov diplomskega dela temelji na
dekadnem (decimalnem sistemu), pri čemer se poglavje lahko deli na najmanj dve podpoglavji.
Priporočamo, da poglavij ne členite preveč, saj to zmanjšuje preglednost (priporočamo tri ravni, kot je
to navedeno v spodnjem primeru).
5
1 POGLAVJE
1.1 PODPOGLAVJE
Diplomsko delo sestavljajo trije osnovni deli: uvod, obdelava teme in
zaključek (Zelenika, 1998, str. 460-467).
V uvodu na kratko predstavimo vsebino obravnavane teme. Tako
opredelimo področje raziskovanja, opišemo proučevan problem,
opredelimo cilje in namen diplomskega dela, predstavimo uporabljene
metode dela, orišemo zgradbo diplomskega dela ter navedemo morebitne
omejitev oziroma težave s katerimi smo se srečali pri pisanju diplomskega
dela. Uvod naj obsega od tri do štiri strani.
Obdelava teme predstavlja osrednji del diplomskega dela. V njem
razvijamo, razlagamo in obdelujemo temo diplomskega dela tako, da
prikažemo najpomembnejše ugotovitve in spoznanja.
1.1.1 Drugo podpoglavje
Obdelava teme praviloma obsega tri dele:
• teoretični (zgodovinsko-teoretični, retrospektivni ali
eksplikativni) del, v katerem predstavimo kratko zgodovino
preučevanja predmeta, dosežke teoretske obdelave predmeta
in ugotavljamo pomembnost, aktualnost in uporabnost
obravnavane teme,
• analitični (analitično-eksperimentalni) del, v katerem analitično
in sintetično predstavimo najpomembnejša lastna in tuja
spoznanja, stališča, podatke in informacije,
• predlagane rešitve (perspektivni del), v katerem predlagamo
konkretne rešitve aktivnosti in ukrepe, ki jih je moč uporabiti v
praksi oziroma pri izboljšavi tehnoloških postopkov.
1.1.1.1 Tretje in vsako naslednje podpoglavje
Označevanje in zapis delov diplomskega dela; Označevanje delov
diplomskega dela temelji na dekadnem (decimalnem sistemu), pri
čemer se poglavje lahko deli na najmanj dve podpoglavji.
5
14 točk
VELIKE ČRKE
pokončno
krepko
12 točk,
VELIKE ČRKE
pokončno
krepko
12 točk
male črke
pokončno
krepko
12 točk
male črke
pokončno
krepko
poševno
Pri označevanju in zapisu delov seminarske naloge velja:
• Naslov (vsakega) poglavja je zapisan na vrhu nove strani
• Za naslovom poglavja sta dve vrstici prazni, nato sledi besedilo oziroma navedba podpoglavja.
• Pred naslovom prvega in drugega podpoglavja sta dve vrstici prazni, pred naslovom tretjega
in vseh naslednjih podpoglavij je ena vrstica prazna.
• Za naslovom vsakega podpoglavja je ena vrstica prazna.
• Poglavja oziroma podpoglavja (kakor tudi slike, tabele,…) so oštevilčena z arabskimi
številkami.
Priporočamo, da v naslovu teme diplomske naloge oziroma v naslovu poglavij in podpoglavij ne
navajate okrajšav in kratic.
Citiranje
V besedilu sta začetek in konec citata označena z narekovaji. Na koncu citata mora biti natančno
naveden vir (skladno z določili standardov ISO 690 in ISO 690-2). Tudi pri povzemanju določene
literature ali sklicevanju na določeno literaturo (brez dobesednega citiranju) je treba na ustreznem
mestu natančno navesti podatke o viru, kot je to prikazano v nadaljevanju. Načinov citiranja je več.
Priporočamo, da citiranih virov ne navajate pod črto, oziroma da pri citiranju uporabljate harvardski
način citiranja.
• Pri harvardskem načinu citiranja se najprej navede avtor citata, nato sledi letnica dela, iz
katerega je vzet citat, in stran, na kateri je zapisan citat (Jerovšek, 1999, str. 37).
• Če sta avtorja dva, zapišemo oba (Ivanko in Brejc, 1995, str. 125). Pri besedilih z več kot
dvema avtorjema se navede le ime prvega avtorja in doda »et al.« (Jambrek et al., 1997, str.
43).
• Pri sklicevanju na določeno idejo brez citiranja se vir označi na naslednji način (glej Vlaj,
1998, str. 123).
• Citiramo lahko tudi ugotovitev določenega avtorja (npr. Šmidovnik), ki jo je v svojem delu
povzel drugi avtor (npr. Setnikar-Cankar). Gre za citiranje po sekundarnem viru (ne po
originalu). Označi se tako, da najprej navedemo avtorja citata (original), nato se zapiše »v:«
in navede priimek avtorja dela (Šmidovnik v: Setnikar-Cankar, 1998, str. 20).
• Izjemoma se pri splošnem sklicevanju na določenega avtorja oziroma delo lahko navedeta le
priimek in letnica (Devjak, 1995).
• Pri povzemanju besedila drugega avtorja se besedilo navede brez navednic, zraven pa se
zapiše, da gre za povzeto besedilo (po Kocjančiču, 1998, str. 62)
• Če je citiranih več del istega avtorja z enako letnico, se dela znotraj letnice razvrstijo na
abecedni način tako, da se k letnici izdaje dela glede na vrstni red doda še mala tiskana črka
(Vintar, 1996a, str. 101).
• Če je v besedilu dela pri povzemanju citata že naveden avtor, se v oklepaju zapiše samo
letnica in stran vira (npr. … podobno meni tudi Virant (1998, str. 307), ki pravi,…).
6
• Pri navajanju zakonov, predpisov,… se v oklepaju navede kratica zakona (predpisa,…) in
citirani člen (ZLS, 34. člen).
• Pri navajanju anonimnih virov (npr. Statistični letopis) se v oklepaju navede kratica ali oznaka
vira, letnica in stran (SL, 1995, str. 57).
• Pri navedbi citata iz dela, ki je bilo objavljeno na internetu in je objavljen tudi v obliki knjige
(oziroma kot del knjige, članek,…), navedemo tako, kot da bi uporabili delo v izvorni (knjižni)
obliki.
Navajanje in označevanje slik, tabel in preglednic
V besedilu diplomskega dela morajo biti slike označene z zaporednimi številkami, naslovljene (npr.
Slika 1: Potrdilo o diplomiranju) ter zapisane krepko. Postavljene morajo biti na mesta, kamor
vsebinsko sodijo. V besedilu morajo biti omenjene tako, da se navede njihova številka (npr. kot je to
prikazano na sliki 1). Slike se ravnajo sredinsko. Vsaka slika mora imeti:
• zaporedno številko (npr. Slika 7:, Slika 8:, itd),
• naslov, ki je zapisan z malimi poudarjenimi črkami,
• jedro (slika s podatki oziroma informacijami),
• vir, na osnovi katerega je slika prirejena ali povzeta.
V kolikor je potrebno se za jedrom slike navedejo tudi opombe, kratice in simboli, ki razlagajo,
dopolnjujejo ali dodatno pojasnjujejo vsebino slike.
Če je slika prevzeta iz literature, mora biti v naslovu slike naveden vir (glej primere citiranja), celoten
zapis vira pa naveden v spisku literature oziroma med viri.
Debelina črt na slikah, tabelah in preglednicah naj bo najmanj 0,5 točke in velikost črk na slikah
najmanj 10 točk (oboje kot na zgornjem primeru)
Zgoraj zapisana določila, ki se nanašajo na slike se smiselno uporabljajo tudi za prikaz tabel, s tem, da
je v osrednjem delu tabele najprej zapisana glava in nato jedro tabele. V glavi, gornjem delu, tabele je
označena vsebina posameznih stolpcev. Zapisi v glavi naj bodo poravnani sredinsko, v prvem stolpcu
pa levo. Vrednosti v stolpcih so lahko poravnane desno ali sredinsko.
Slika 1: Predlog potrdila o diplomiranju
Diploma
Ime in priimek dipolmata(ke): Tina VZOREC
je z naslovom diplomskega dela: RAZVOJ JAVNE UPRAVE
NA SLOVENSKEM
dne: 25. 11. 2004 diplomirala na Visokošolskem strokovnem programu
Javna uprava in si s tem
pridobila strokovni naziv: diplomirana upravna organizatorka
Univerza
v Ljubljani
Universitas
Labancensis
Dekan: Rektor:
Vir: Marinšek (2004, str. 32)
Tabela 1: Udeleženci seminarjev v letu 2002, po področjih in glede na spol
ženske moški
jezikovni 36 23
organizacija 12 54
računalništvo 67 45
ekonomika 11 17
Vir: Kolenc (2003, str. 5)
Zaključek
V zaključku podamo vse odgovore na vprašanja, ki smo jih postavili v uvodu diplomskega dela ter
predstavimo najpomembnejše rešitve v uvodu postavljenih problemov. Zaključek predstavlja
7
sistematično, natančno strnjeno sintezo vseh pomembnejših spoznanj, informacij, stališč, dejstev in
ugotovitev iz analitičnega dela diplomskega dela. Zaključek obsega največ 10 odstotkov obsega
diplomskega dela.
V zaključku ne predstavljamo novih spoznanj, dokazov, podatkov oziroma dejstev temveč ga
oblikujemo na temelju predstavljenih predhodnih spoznanj, dokazov,… V zaključku tudi ne navajamo
citatov in opomb pod črto.
Literatura
Pod naslovom »Literatura« se navedejo vsa uporabljena dela, ki jih je kandidat uporabljal pri pisanju
diplomskega dela. Če je bilo v diplomskem delu uporabljenih več deli istega avtorja, se dela navajajo
po kronološkem zaporedju, od starejših k novejšim objavam.
Viri
Med vire uvrščamo publikacije s področja normativne ureditve (zakoni, splošni akti,…), statistične
informacije, članke iz različnih publikacij (časopisi, interna glasila,…) pri katerih ni navedenega avtorja
(navedeni sta le začetnici imena oziroma niti to ne), interna gradiva in druga gradiva, ki niso javno
dostopna (podatki dobljeni v podjetjih, zavodih,…).
Navajanje literature in virov
Pri navajanju literature (virov) velja, da moramo vključiti vsa dela, ki smo jih na kakršenkoli način
uporabljali pri pisanju dela. V kolikor je del več kot 25, jih je treba razporediti v skupine (knjige, članki
v revijah, itd). Seznam uporabljenih del znotraj posamezne skupine je oblikovan glede na abecedni
vrsti red priimkov avtorjev. Če ima posamezno delo več avtorjev, so v seznamu literature navedeni vsi
avtorji (poleg imena avtorja, ki je prvi naveden, se zapišejo imena ostalih avtorjev).
1. Samostojne publikacije
PRIIMEK, Ime (lahko tudi začetnica imena). Naslov dela. Založba, Kraj, letnica.
Primer:
SELJAK, Janko. Statistične metode. Visoka upravna šola, Ljubljana, 1995.
2. Članek v reviji
PRIIMEK, ime. Naslov članka. Naslov revije. leto, letnik izhajanja, številka revije, izdajatelj,
kraj in leto, strani.
Primer:
BREJC, Miha. Organizacijski pojmi in metode. Organizacija in kadri. 1990, let. 23, št. 5/6, str. 515-516.
3. Prispevek oziroma poglavje v knjigi, zborniku
Če gre za prispevek v knjigi oziroma zborniku z več avtorji, se najprej navede priimek in ime
avtorja prispevka (poglavja) in naslov prispevka. Nato se zapiše »V:«, ime in priimek tistega,
ki je zbornik (knjigo) uredil ter v oklepaju (ur.): naslov dela, izdajatelj, kraj, letnica, strani.
Primer:
PEČAR, Zdravko. Pristopi in tehnike za reformo javne uprave. V: ABRAHAMSBERG, Niko (ur.): Zbornik znanstvenih razprav 1997. Visoka upravna šola, Ljubljana, 1997,
str. 221-244.
4. Zakoni
Naslov zakona. Objava, popravki.
Primer:
Zakon o financiranju občin. Ur. list RS, št. 80/94, 45/97, 56/98.
5. Viri iz različnih publikacij (časopisi, informativna gradiva,..)
Viri pri katerih sta navedeni le začetnici imena in priimka avtorja:
Začetnici imena in priimka, naslov članka. Naslov publikacije, leto izdaje, številka publikacije,
stran(i)
Primer:
B. J. Izobraževanje uradnikov. Večer, 1995, št. 105, str. 3.
V kolikor avtor dela oziroma lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu avtorja
zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…):
Lastnik materialne avtorske pravice, naslov članka. Naslov publikacije, leto izdaje, številka
publikacije, stran
Primer:
Delo. Koliko komu?. 1998, št. 34, str 22.
6. Viri z interneta
Dela, ki so objavljena samo na internetu navajamo tako, da namesto založbe, kraja izdaje,
letnice in strani navedemo ustrezni popolni naslov dokumenta - URL (Uniform Resource
Locator). Števila strani pri navajanju del z interneta ne navajamo. Če je na dokumentu
zapisan datum objave potem zapišemo navedeni datum. V kolikor na dokumentu ni
zapisanega datuma pa navedemo datum, ko smo dokument našli.
Primer:
Reinermann, H. Electronic Government - Anticipating the Tide of Change. URL=«http://www.ocg.or.at/confpaper/tc/reinermann/paper.html;internal&sk=ROBOT«.
6.8.1998.
V kolikor avtor dela oziroma lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu avtorja
zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…).
Primer:
OECD. Establishing professional and impartial administration. URL=«http: //www.oecd.org/puma/sigmaweb/acts/act4.htm«. 25.11.1999.
7. Ostali (anonimni) viri
8
Pri ostalih (anonimnih) virih se navedba vira začne s kratico (označbo) vira in letnico izdaje
(oboje v oklepaju). Temu brez vejic sledi naslov vira. Npr.:
Primer:
(SL, 1995) Statistični letopis 1995. Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana.
Reference in opombe
Reference in opombe se navajajo pod črto, velikost črk je 10 točk, pokončno. Mesto v besedilu, na
katero se nanaša opomba, in opomba pod črto se označujeta s številko. Številčenje opomb je
zaporedno od začetka do konca besedila.
Seznam slik (in tabel)
je oblikovan tako, da so slike navedene zaporedno, glede na vrstni red pojavljanja v besedilu. Za
vsako posamezno sliko se navede številčna oznaka slike, naslov slike in številka strani na kateri se
slika pojavlja.
Seznam uporabljenih kratic in okrajšav
V seznamu se uporabljene kratice razvrstijo na abecedni način. Poleg kratice se zapiše pomen kratice.
Primer:
KM Kadrovski menedžment
regio. regionalizacija
SL Statistični letopis
ZAGA Zakon o arhivskem gradivu in arhivih
Seznam slovenskih prevodov tujih izrazov
Navedbi uporabljenega jezika sledi seznam izrazov, po načelu tuj izraz – slovenski prevod. Navedejo se
predvsem prevodi tistih tujih izrazov, ki še niso v splošni uporabi.
Primer:
Prevodi iz angleškega jezika
ability test test sposobnosti
knowledge test test znanja
fleld experiment terenski eksperiment
fleld study terenska študija
Priloge
Če je priloga ena sama, potem ni oštevilčena, pač pa je navedeno le, da gre za prilogo (Priloga:
vprašalnik). Če je prilog več, so priloge naslovljene in oštevilčene (Priloga 1: Naslovna stran diplomske
naloge, Priloga 2: Naslovna stran seminarske naloge,…)
Izjava kandidata
Na zadnji strani diplomskega dela je navedena izjava kandidata, da je diplomsko delo njegova avtorska
stvaritev ter v naslednjem odstavku lektor diplomskega dela.
Viri
• International organisation for standardization. International standard ISO 690, Second edition
1987-08-15. International organisation for standardization, Reference number ISO 690 : 1987
(E).
• International organisation for standardization. International standard ISO 690-2, First edition
1997-11-15. International organisation for standardization, Reference number ISO 690-2:
1987(E).
• IVANKO, Štefan. Upravni praktikum I. Visoka upravna šola, Ljubljana, 1996.
• ZELENIKA, Ratko. Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stručnog djela. Ekonomski
fakultet u Rijeci, Rijeka, 1998.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
spss
Administrator foruma


Pridružen/-a: 11.09. 2009, 20:10
Prispevkov: 834

PrispevekObjavljeno: 08 Nov 2011 08:57    Naslov sporočila: GEA College - Visoka šola za podjetništvo, Piran 2008 Navodi Odgovori s citatom

GEA College - Visoka šola za podjetništvo, Piran 2008
Navodila za tehnično oblikovni izgled diplomskega dela
1
NAVODILA ZA TEHNIČNO OBLIKOVNI
IZGLED DIPLOMSKIH DEL
I. SPLOŠNO O DIPLOMSKEM DELU
Diplomsko delo na 1. stopnji študija podjetništva na VŠP se pripravi skladno s Pravilnikom o
diplomskem delu in Navodili za tehnično oblikovni izgled diplomskih del.
II. TEHNIČNO OBLIKOVNA NAVODILA ZA PISANJE
S pomočjo teh navodil urejamo tehnično oblikovni izgled diplomskega dela na 1. stopnji
študija podjetništva VŠP.
2.1 Jezik diplomskega dela
Diplomsko delo je praviloma napisano v slovenskem jeziku oziroma s soglasjem Komisije za
študentske in študijske zadeve v angleškem jeziku. Delo mora biti jezikovno neoporečno.
2.2 Obseg diplomskega dela
Diplomsko delo mora biti napisano z računalnikom na belem papirju formata A4 z robovi
besedila:
zgornji 20 mm
spodnji 20 mm
levi 30 mm
desni 20 mm.
Delo praviloma obsega 2,5 avtorski poli (1 pola = cca. 30.000 znakov) oz. 40 strani, kar ne
vključuje prilog. Tisk besedila je enostranski, zato je štetje enako kot štetje strani. Razmaki
med vrsticami so 1,5. Poravnava vrstic je obojestranska. Med odstavki so obvezni razmiki.
2.3 Pisava diplomskega dela
Najprimernejše so pisave tipa Times New Roman:
- pisava besedila je v običajnem slogu (normal), črne barve in velikosti 12
- pisava naslovov tabel, grafov in slik je v poudarjenem slogu (bold), črne barve in velikosti
12
- pisava naslovov poglavij (1) je z velikimi tiskanimi črkami v poudarjenem slogu (bold),
črne barve in velikosti 14
- pisava naslovov podpoglavij prve ravni (1.1) je z velikimi tiskanimi črkami, črne barve in
velikosti 14
- pisava naslovov podpoglavij druge ravni (1.1.1) je z malimi črkami v poudarjenem slogu
(bold), črne barve in velikosti 12
2.4 Vezava diplomskega dela
Delo naj bo vezano v umetno usnje, platno ali drug ustrezen material. Barva platnic je modra,
barva črk na platnici zlata.
2.5 Diplomsko delo vsebuje predpisane sklope
1. Platnica
2. Naslovna stran
3. Zahvala
4. Povzetek s ključnimi besedami v slovenskem in angleškem jeziku
5. Kazalo vsebine
6. Seznam slik
7. Seznam grafov
8. Seznam tabel
GEA College - Visoka šola za podjetništvo, Piran 2008
Navodila za tehnično oblikovni izgled diplomskega dela
2
9. Seznam uporabljenih kratic in simbolov
10. Uvod (stran 1)
11. Jedro dela
12. Zaključek
13. Seznam citirane literature in virov ter spletnih virov
14. Razširjeni povzetek v slovenskem jeziku
15. Seznam prilog in priloge
16. Izjava o avtorstvu
2.5.1 Platnica
Platnica mora vsebovati sledeče podatke:
- uradno ime šole pisano na vrhu platnice
- oznaka dokumenta na sredini platnice
- ime in priimek kandidata na dnu platnice.
Besedilo je pisano z velikim tiskanimi črkami, velikost pisave 16. Postavitev besedila na A4
formatu platnice naj ima postavljene robove na 30 mm.
Vzorec platnice je v prilogi DIPL_A.
2.5.2 Naslovna stran
Naslovna stran mora vsebovati sledeče podatke:
- uradno ime šole pisano na vrhu strani
- naslov dela na sredini strani
- oznaka dokumenta na sredini strani pod naslovom
- ime mentorja v spodnjem levem kotu
- ime avtorja v spodnjem desnem kotu (v isti vrstici kot mentor ter predzadnja vrstica
strani)
- kraj in leto izdaje na sredini zadnje vrstice strani.
Vzorec naslovne strani je v prilogi DIPL_B.
2.5.3 Zahvala
Zahvala vsebuje zahvalo mentorju, somentorjem in vsem sodelujočim, ki so prispevali pri
delu raziskav, v laboratoriju, na računalniku, v delavnici, pri tehnični izdelavi dela in drugje.
Dodano je lahko posvetilo. Stran je neoštevilčena.
Vzorec zahvale je v prilogi DIPL_C.
2.5.4 Povzetek s ključnimi besedami
V besedilu povzetka v slovenskem in summary / abstract v angleškem jeziku, ki skupaj
obsegata največ dve strani, navajamo bistvene informacije o vsebini dela, motivih za
raziskavo, hipoteze in cilje. Oba povzetka zaključimo z vrstico ključnih besed v obeh jezikih,
ki jih zapišemo v novo vrstico. Stran je neoštevilčena.
Vzorec povzetka je v prilogi DIPL_D.
2.5.5 Kazalo
Kazalo vsebine razmejuje vsebinska poglavja po straneh. Oštevilčimo ga z arabskimi
številkami, začenši z številom 1, s položajem v desnem zgornjem kotu lista. Oblika kazala je
povezana z obliko številčenja poglavij, za katera uporabimo arabska števila in dekadni
sistem. Poglavja označujemo s števili od 1 dalje. Podpoglavja ločimo s piko (npr. 1.1). Za
zadnjo številko ne pišemo pike. Tudi iz velikosti in oblike črk je razvidna hierarhija poglavij:
- poglavja 1, 2, 3 VELIKE ČRKE KREPKO
- poglavja 1.1, 1.2, 1.3 VELIKE ČRKE
- poglavja 1.1.1, 1.1.2, 1.1.3 male črke, krepko
- poglavja 1.1.1.1, 1.1.1.2 male črke, navadno
GEA College - Visoka šola za podjetništvo, Piran 2008
Navodila za tehnično oblikovni izgled diplomskega dela
3
Vzorec kazala je v prilogi DIPL_E.
2.5.6 Seznami uporabljenih slik, grafov in tabel
Sezname uporabljenih slik, grafov in tabel, ki jih vsebuje glavni del naloge, oblikujete iz
naslovov slik, grafov in tabel, oblikovanih v besedilu dela. Naslove slik, grafov in tabel v
besedilu pišemo nad slikami, grafi in tabelami. Vse številčimo posebej in zaporedno. Vzorec
seznama uporabljenih slik, grafov in tabel je v prilogi DIPL_F.
Vzorec naslova slik, grafov in tabel je v prilogi DIPL_G.
2.5.7 Seznam uporabljenih kratic in simbolov
Seznam uporabljenih kratic in simbolov, ki morajo biti enotni v celotnem delu, ne glede na
označevanje v uporabljenih virih. Seznam uporabljenih kratic in simbolov sledi seznamom
slik, grafov in tabel.
Vzorec seznama uporabljenih kratic in simbolov je v prilogi DIPL_F.
2.5.8 Uvod
V uvodu opredelimo problem, podamo povod, hipotezo in namen raziskave, da bralca
uvedemo v problem in cilj diplomskega dela.
2.5.9 Jedro dela
Obdelava problema in tematskih vsebin je glavni del diplomskega dela. Razdeljen je na
teoretični in empirični del. Teoretični del ponavadi zajema vsa ključna dosedanja spoznanja o
problemu s teoretičnega vidika, kjer ponazorimo različne teze, modele, koncepte ter metode.
Zaključek teoretičnega dela naj zajema kratko diagnozo problema in možne smeri iskanja
rešitev. Za empirični del izberemo primeren metodološki in raziskovalni pristop, kjer sta v
ospredju kvantitativna in kvalitativna metodologija. Pri tehnikah si ponavadi pomagamo z
intervjuji, anketami, študijami primerov in različnimi oblikami eksperimentov, ki jih lahko
strokovno in znanstveno utemeljimo. Najpomembnejši je način interpretacije zbranih
podatkov.
2.5.10 Zaključek
V zaključku podamo sklepne ugotovitve, ki naj prikažejo oceno o opravljenem delu. Kot
rezultat dela lahko navedemo ideje, ki so nastale med delom in bi lahko bile predmet
nadaljnjega dela.
2.5.11 Seznam uporabljene literature, virov in spletnih virov
Seznam uporabljene literature, virov in spletnih virov izdelamo po naslednjih pravilih:
Splošno:
- literaturo in vire navajamo v dveh ločenih seznamih
- dela morajo biti urejena po abecednem redu priimka prvega avtorja ali naslovov del
- če se isti avtor pojavi večkrat, navedemo dela po letu izdaje, od najstarejšega do
najnovejšega
- če je več del istega avtorja izdanih istega leta, pripišemo letnici izdaje, po vrstnem redu, v
katerem citiramo,črke “a”, “b” itd. – (2001a), (2001b), (2001c)
- če delo nima avtorja, je prvi podatek naslov, ki ga pišemo s poševnim tiskom
- če je neko delo, delo več kot treh avtorjev, upoštevamo prvega in dodamo skrajšano [et
al.]
- urednike del, zbornikov ne upoštevamo
- podnaslovov ne navajamo, razen kadar želimo podrobneje določiti neko delo (prim. I.d)
- če je delo izdano v več krajih, upoštevamo prvega in dodamo skrajšano [et al.]
GEA College - Visoka šola za podjetništvo, Piran 2008
Navodila za tehnično oblikovni izgled diplomskega dela
4
- če kraja ni, napišemo oznako S. l. oz. sine loco (brez kraja)
- če je delo izdano pri več založbah, upoštevamo prvo in dodamo skrajšano [et al.]
- če delo nima zapisane založbe, podatek izpustimo in preidemo na obseg
- pri člankih v časopisu je s poševnim tiskom pisan naslov časopisa, letnik, številka oz.
volumen
- če navajamo delo, ki še ni publicirano (v tisku), navedemo vse znane podatke, namesto
letnice zapišemo “v tisku”
- dela, ki niso dostopna npr. neobjavljena predavanja ali referati, ne vključujemo v seznam
Priimek, Ime, Ime Priimek in Ime Priimek. 2000. Naslov knjige: podnaslov knjige. Kraj
izdaje:
Ime založbe.
Priimek, Ime. 2000. Naslov poglavja v knjigi. V Naslov knjige, ur. Ime Priimek, 213–245.
Kraj
izdaje: Ime založbe.
Priimek, Ime, Ime Priimek in Ime Priimek. 2000. Naslov članka v strokovni reviji.
Naslov strokovne revije 7 (2): 65–77.
Bibliografske opise zberemo v seznam literature na koncu dela. Vsakemu bibliografskemu
sklicu v besedilu mora pripadati bibliografski opis v seznamu literature. In nasprotno, za vsak
bibliografski opis mora obstajati vsaj en bibliografski sklic v besedilu. Bibliografskih opisov
ne oštevilčimo, ampak jih uredimo abecedno, po priimku prvega od nosilcev odgovornosti, po
nazivu korporacije ali po naslovu dela, če nosilca odgovornosti ni. Vsi bibliografski opisi, ki
imajo istega nosilca odgovornosti, so v seznamu urejeni po letnici izida.
Primeri bibliografije:
elektronsko knjigo v spletu v formatu pdf,
Carrol, Lewis. B. l. Alice's Adventures in Wonderland. The Millenium Fulcrum edition.
Http://www.gutenberg.org/dirs/etext91/alice30.pdf (28. 9. 2005).
knjigo oziroma zbornik z urednikom,
Godina, Vesna V., ur. 1990. Antropološki zvezki 1. Ljubljana: Sekcija za socialno
antropologijo pri Slovenskem sociološkem društvu.
članek v strokovni reviji,
Kurnik, Andrej. 1997. Foucoltova politična imaginacija. Teorija in praksa 34 (6): 934-952.
Marx, Karl. 1867. A Critique of Political Economy. Zv. 1.
elektronsko knjigo v spletu v formatu html,
Http:// socserv.socsci.mcmaster.ca/~econ/ugcm/3ll3/marx/cap1/index.html (28. 9. 2005).
konvencionalno knjigo,
Možina, Stane, Mitja Tavčar in Ana Nuša Kneževič. 1995. Poslovno komuniciranje. Maribor:
Obzorja.
poglavje v knjigi oziroma prispevek v zborniku,
Patrick, John. 2000. Training. V Introduction to work and organizational psychology: a
European perspective, ur. Nik Chmiel, 100-134. Oxford: Blackwell.
GEA College - Visoka šola za podjetništvo, Piran 2008
Navodila za tehnično oblikovni izgled diplomskega dela
5
članek v časopisu,
Pintarelli, Franco. 2000. Frena l'economia USA, riparte l'Euro. La Stampa, 3. junij, 14.
ali
Kurnik, Andrej. 1997. Foucoltova politična imaginacija. Teorija in praksa 34 (6): 934-952.
osebno predstavitveno stran v spletu,
Umiker-Sebeok, Jean. 1998. Osebna predstavitvena stran.
Http://www.slis.indiana.edu/faculty/umikerse/cv.html (28. 9. 2005).
neobjavljeno doktorsko disertacijo in
Završnik, Bruno. 1995. Metodološki vidiki določanja konkurenčnih prednosti izdelka s
poudarkom na SWOT analizi. Doktorska disertacija, Ekonomsko-poslovna fakulteta,
Univerza v Mariboru.
interno gradivo v organizaciji:
Zupančič, Vinko. 1988. Izgradnja banke mednarodnih podatkov Gorenja. Interno gradivo,
Gorenje.
2.5.12 Razširjeni povzetek v slovenskem jeziku
Če diplomsko delo ni napisano v slovenščini, mora vsebovati na koncu razširjeni povzetek v
slovenskem jeziku, ki obsega najmanj 10 odstotkov celotnega besedila. Ta povzetek mora biti
vezan skupaj z besedilom diplomskega dela.
2.5.13 Priloge
Priloge izdelamo kot posebno poglavje, da ne razvlečejo glavnega dela naloge. Vse priloge
morajo biti naslovljene in oštevilčene.
Vzorec prilog je v prilogi DIPL_H.
2.5.14. Izjava o avtorstvu
Diplomsko delo zaključimo z izjavo, ki se glasi:
»Izjavljam, da je diplomsko delo v celoti moje avtorsko delo, ki sem ga izdelal samostojno s
pomočjo navedene literature in pod vodstvom mentorja.«
Vzorec izjave je v prilogi DIPL_I.
2.5.15 Soglasje k objavi diplomskega dela na spletnih straneh VŠP
»Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah dovoljujem
objavo tega diplomskega dela na spletni strani zbirke diplomskih del šole.«
Pod izjavo zapišemo datum, ime diplomanta in lastnoročen podpis. Stran mora biti
neoštevilčena.
Vzorec izjave je v prilogi DIPL_J.
2.6 Citiranje literature v tekstu
Citiranje literature in virov izdelamo po naslednjih pravilih:
Glavne ugotovitve drugih avtorjev kandidat v besedilu dela smiselno povzema in jih ne
prepisuje, kot da bi bile njegove. Kandidat naj opozori, iz katerega dela so misli povzete in
kdo je avtor. Podatki o viru:
GEA College - Visoka šola za podjetništvo, Piran 2008
Navodila za tehnično oblikovni izgled diplomskega dela
6
Spremni stavek: »Citirana poved« (sklic).
Avtor nato nadaljuje: »Celo brezčasno samo mora biti, kakorkoli že, prepleteno s časom, če
naj bi bilo kaj za nas« (Frege 1981, 130).
Sledita še običajen obrazec citata dela povedi ob spremnem stavku in enostaven primer za
ilustracijo:
Spremni stavek »del povedi« (sklic).
Mihaličeva meni, da je množični turizem »celota odnosov in pojavov, ki izvirajo iz množice v
turizmu« (1992, 25).
Še dva nekoliko bolj zapletena primera, ki prikazujeta poseganje v citat in izpust iz citata:
Avtorica meni, da »množičnost in njene socialnopsihološke značilnosti« negativno vplivajo
na »naravno, kulturno in socialno okolje turizma« (Stramšek 1998, 5).
Tomc ugotavlja: »Mladost je skratka kombinacija pubertete kot biološkega […] in
najstništva kot kulturnega procesa […]« (1999, 10).
Najosnovnejši bibliografski sklic je tak:
(Detela 1994)
Ker pa večinoma parafraziramo ali citiramo, je treba navesti še mesto prevzemka. Primer
sklicevanja na 78. stran dela dveh avtorjev je naslednji:
(Grah in Koren 1998, 7Cool
Sklicujemo se lahko tudi na drugačno mesto prevzemka, na primer na sliko, tabelo, opombo,
poglavje, prilogo, zvezek:
(Hren 2000, sl. 4)
V enem oklepaju lahko sestavimo več sklicev:
(Koruza 1996, 23–32, in 1999, pogl. 3; Slama 1997, 12 in 17)
Citiranje elektronskih virov je podobno avtorskemu citiranju
Če ste povzeli besedilo na internetu, ki ima navedenega avtorja, potem je primer sledeč:
..... besedilo (avtor texta na internetu, datum ko ste text pridobili) besedilo ....
Če ste povzeli besedilo na internetu, ki je brez navedenega avtorja, je primer seledeč:
..... besedilo (internetni naslov, datum ko ste text pridobili) besedilo....
Če ste dobesedno citirali besedilo, izgledajo primeri takole:
* ..... "besedilo besedilo" (avtor texta na internetu, datum ko ste text pridobili).....
* ..... "besedilo besedilo" (internetni naslov, datum ko ste text pridobili)..... .
GEA College - Visoka šola za podjetništvo, Piran 2008
Navodila za tehnično oblikovni izgled diplomskega dela
7
2.7 Opombe
Druge opombe, ki se ne nanašajo na citiranje, navajamo pod črto z zaporednimi arabskimi
številkami od začetka do konca teksta. V opombe dajemo ponavadi različne obrazložitve,
pojasnitve neznanih pojmov ipd. Če nakažemo na opombo na koncu stavka, naj bo številka
pred piko, ki zaključuje stavek. Pripombe s tekoče strani se morajo končati na isti strani.
Velikost črk je 10, normalni slog.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
spss
Administrator foruma


Pridružen/-a: 11.09. 2009, 20:10
Prispevkov: 834

PrispevekObjavljeno: 09 Nov 2011 09:05    Naslov sporočila: PRAVILNIK O DIPLOMSKEM DELU fdv Odgovori s citatom

Na podlagi Zakona o visokem šolstvu (uradno prečiščeno besedilo Ur. l. RS, 119/2006) in Statuta Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS, 8/2005 in spremembe) ter na podlagi 71. člena čistopisa Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za družbene vede, sprejetega 3. 3. 2008, je Senat Fakultete za družbene vede na 10. seji 9. 6. 2008 sprejel, na sejah 6. 4. 2009 in 4. 4. 2011 pa dopolnil

PRAVILNIK O DIPLOMSKEM DELU

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Pravilnik o diplomskem delu ureja prijavo, organizacijo, pripravo in ocenjevanje diplomskih del v okviru dodiplomskega študija.

Stari študijski program je program, ki so ga študentje kot začetni letnik vpisovali do vključno študijskega leta 2004/05. Novi študijski program je program, ki ga študentje kot začetni letnik vpisujejo od vključno študijskega leta 2005/06 naprej.

1.a člen

Izraz študent, prosilec, kandidat, absolvent, diplomant, sodelavec, predavatelj, učitelj, izpraševalec, ocenjevalec, predstojnik, predsednik, prodekan in dekan so zapisani v moški obliki in so razumljeni kot nevtralno poimenovanje, uporabljeno za oba spola.

Pojem prodekan se uporablja za osebo, ki je skladno z organizacijskimi pravili Fakultete za družbene vede pristojna za dodiplomski študij.

2. člen

S študijskim programom, v katerega je študent vpisan, je lahko določeno, da je izdelava diplomskega dela ena od študijskih obveznosti.

3. člen

Postopek izbire, prijave, izdelave, oddaje, zagovora in ocene diplomskega dela je določen z določbami tega pravilnika in s študijskim programom.

4. člen

Diplomsko delo je lahko pisna naloga ali drugačen izdelek, določen s študijskim programom.

5. člen

V diplomskem delu mora študent izkazati poznavanje teoretičnega ali praktičnega družboslovnega vprašanja ali področja, uporabiti ustrezne metode družboslovnega raziskovanja, domače in tuje vire ter pokazati sposobnost strokovnega ubesedovanja.

6. člen

Diplomsko delo mora biti rezultat samostojnega dela študenta. Diplomsko delo je lahko tudi rezultat dela več študentov, pri čemer mora biti iz njega jasno razviden prispevek posameznega študenta, ki mora ustrezati količinskim in kakovostnim zahtevam diplomskega dela.

Diplomskemu delu mora biti na posebnem obrazcu priložena podpisana izjava avtorja, da je pripravljal delo samostojno in ob virih, ki so navedeni, ter navedba, da je delo jezikovno ustrezno, lektorirano in urejeno skladno s tem pravilnikom in Navodili, ki na Fakulteti za družbene vede urejajo pisanje znanstvenih in strokovnih besedil.

7. člen

Če s posameznim študijskim programom ni drugače določeno, se diplomsko delo lahko sprejme in oceni, potem ko je študent opravil druge študijske obveznosti, predpisane s študijskim programom.

II. IZBIRA IN PRIJAVA DIPLOMSKEGA DELA

8. člen

Če s študijskim programom ni drugače določeno, diplomska dela na predlog nosilcev predmetov sprejme katedra, ki je odgovorna za študijski program. Razpis diplomskih del za naslednje študijsko leto opredeli vsaka katedra posebej, in sicer najkasneje do 15. junija za naslednje študijsko leto. Seznam, ki ga potrdi katedra na seji, se dostavi Službi za dodiplomski študij.

Vsak študent ima pravico in obveznost imeti mentorja, lahko pa tudi somentorja. Mentorji in somentorji so člani komisije za zagovor oz. oceno diplomskega dela, razen če s študijskim programom ni drugače določeno.

Študent praviloma izbere razpisano diplomsko delo, lahko pa po posvetovanju z mentorjem predlaga tudi nerazpisano temo diplomskega dela. Predlagano diplomsko delo mora odobriti predstojnik katedre. Študent novega programa mora diplomsko delo prijaviti v zadnjem letniku, in sicer najkasneje do 15. marca na obrazcu Prijavadiplomskega dela.

Študent, ki diplomskega dela ne bo prijavil v zadnjem letniku do 15. marca, ga v tekočem študijskem letu ne more naknadno prijaviti, zagovarjati oz. dati v ocenjevanje v tekočem študijskem letu. Diplomsko delo lahko prijavi po 1. oktobru naslednje študijsko leto.

Prijavljeno diplomsko delo velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku mora študent diplomsko delo na novo prijaviti.

9. člen

Če s študijskim programom ni drugače določeno, mora študent v prijavi diplomskega dela utemeljiti izbiro naslova tako, da v prijavi opredeli:

* cilje in pomen,
* hipoteze, teze oz. raziskovalno vprašanje,
* metodologijo oz. metodo proučevanja in
* zgradbo diplomskega dela.

Prijavo diplomskega dela podpišeta mentor in morebitni somentor, potrdi pa jo predstojnik katedre.

10. člen

Če želi študent zamenjati mentorja, mora vložiti novo prijavo v skladu z 8. in 9. členom tega pravilnika.

11. člen

Študent praviloma izbere diplomsko delo na študijskem programu, na katerega je vpisan. Če želi študent prijaviti diplomsko delo z drugega študijskega programa Fakultete za družbene vede, lahko s soglasjem predstojnika katedre izbere mentorja z drugega študijskega programa. S soglasjem predstojnika katedre lahko študent zaprosi za mentorstvo tudi učitelje na visokošolskih ustanovah zunaj Fakultete za družbene vede.

V diplomskih delih morajo prevladovati prvine disciplin, ki se poučujejo na Fakulteti za družbene vede.

12. člen

Če želi študent diplomirati na dveh ali več študijskih programih, mora izdelati diplomsko delo za vsak program posebej. Če želi izdelati eno diplomsko delo, mora prijaviti delo, ki bo hkrati zadostilo zahtevam vseh programov tako po obsegu kot po vsebini. Prijave teh del obravnavajo predstojniki ustreznih kateder. Prijave del starih programov obravnava prodekan in po potrebi imenuje več (so)mentorjev.

III. MENTORSTVO DIPLOMSKEGA DELA

13. člen

Mentorji diplomskih del morajo biti iz vrst habilitiranih učiteljev in predavateljev na Fakulteti za družbene vede, somentorji pa so lahko tudi ostali sodelavci, ki imajo vsaj magisterij.

14. člen

Predlagani mentor ne sme zavrniti svetovanja, razen če ima za zavrnitev upravičen razlog. V enem študijskem letu lahko mentor za diplomsko delo sprejme največ 15 študentov.

O pritožbi študenta zoper zavrnitev mentorstva in somentorstva ter morebitnih izjemah odloča prodekan.
Število že prijavljenih diplomskih del je mentor dolžan preveriti v spletnem referatu ali v Službi za dodiplomski študij. Če mentor kljub izpolnjenemu obsegu 15 študentov sprejme še dodatno prijavo diplomskega dela oz. mentorstvo dodatnemu študentu, Služba za dodiplomski študij takega študenta zavrne. Na zavrnitev take vloge pritožba ni mogoča.

15. člen

Pri izdelavi diplomskega dela je dolžnost mentorja oz. somentorja dajati študentu ustrezno strokovno pomoč.

16. člen

Če pride med pisanjem diplomskega dela do nesoglasja med mentorjem in študentom, tako da sodelovanje ni več mogoče, imata tako mentor kot študent pravico do prekinitve sodelovanja. Študent lahko uveljavi pravico iz tega člena le enkrat in v skladu z 10. členom vloži novo prijavo diplomskega dela. Služba za dodiplomski študij obvesti mentorja o odstopu študenta od izbranega diplomskega dela. Mentor mora svoj odstop pisno utemeljiti in posredovati Službi za dodiplomski študij. Sklep o odstopu mentorja sprejme prodekan, Služba za dodiplomski študij pa pisno obvesti študenta.

17. člen

Ko študent predloži mentorju oz. somentorju besedilo diplomskega dela, ga mora mentor oz. somentor pregledati in študentu vrniti z navodili za dopolnitev in popravki praviloma v 15 dneh oz. najkasneje v enem mesecu od predložitve.

Mentor in morebitni somentor sta dolžna največ trikrat pregledati diplomsko delo. Če popravki diplomskega dela ne ustrezajo zahtevam, lahko mentor oz. somentor nadaljnje sodelovanje zavrne.

IV. OBLIKA DIPLOMSKEGA DELA

18. člen

Na naslovni strani diplomskega dela mora biti v sredini zgoraj z velikimi tiskanimi črkami napisano UNIVERZA V LJUBLJANI in pod tem FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Na sredini strani naj bosta ime in priimek študenta, pod njima naslov diplomskega dela, pod naslovom pa napis: Diplomsko delo. Spodaj, na sredini strani, naj bosta navedena kraj in leto (npr.: Ljubljana, 2008). Prva notranja stran dela je enaka naslovnici, le da je pod imenom študenta s sredinsko poravnavo napisano ime mentorja in morebitnega somentorja, in to s celotnim pedagoškim in znanstvenim ali raziskovalnim in znanstvenim nazivom, ki sodi pred ime. Notranja naslovnica mora biti izpisana s črnimi črkami na belem papirju, na katerem ne sme biti slik, logotipov, fotografij ipd.

19. člen

Diplomsko delo mora biti dvostransko natisnjeno na formatu A4 in vezano v mehki vezavi. Spiralna vezava ni dovoljena.

20. člen

Naslovnici in prvi notranji strani diplomskega delu sledijo po spodnjem vrstnem redu:

* zahvala, ki ni nujna sestavina in jo študent doda le, če želi,
* obrazec Izjava o avtorstvu diplomskega dela (obrazec je objavljen na domači spletni strani – [obrazec]),
* na eni strani z enojnim razmikom med vrsticami natisnjen naslov, povzetek (150–200 besed) in ključne besede (3–5) v slovenskem in angleškem jeziku,
* kazalo,
* uvod,
* glavno besedilo,
* sklep,
* seznam literature in
* morebitne priloge.

V diplomskem delu se ne uporablja forme glava in noga.

21. člen

Če s študijskim programom ni drugače določeno, mora diplomsko delo vsebovati:

* opredelitev izbrane teme;
* jasno opredeljen cilj dela in delovne hipoteze, teze ali raziskovalna vprašanja;
* pojmovno-teoretična izhodišča;
* preverjanje zastavljenih izhodišč ali hipotez;
* sklepe teoretične in/ali empirične narave;
* seznam uporabljene literature.

Uporabljena literatura mora biti pravilno bibliografsko navedena, in sicer v skladu z Navodili, ki na Fakulteti za družbene vede urejajo pisanje znanstvenih in strokovnih besedil.

22. člen

Diplomsko delo je napisano v slovenskem jeziku. Izjemoma lahko kandidat napiše diplomsko delo v angleškem jeziku, če za to obstaja utemeljen razlog (npr. tuji mentor oz. somentor, tuji študent). Študent mora prošnjo za izdelavo diplomskega dela v angleškem jeziku oddati Službi za dodiplomski študij, o prošnji odloča prodekan.
Če diplomsko delo ni napisano v slovenskem jeziku, mora imeti na koncu povzetek v slovenskem jeziku v obsegu 10 % celotnega dela brez kazala in prilog. Povzetek mora biti vezan skupaj z besedilom diplomskega dela.

Naslov na platnici in notranji strani diplomskega dela je pri diplomah, ki so pisane v angleškem jeziku, napisan v angleškem in slovenskem jeziku.

V. ODDAJA DIPLOMSKEGA DELA

23. člen

Študent lahko pred oddajo Službi za dodiplomski študij prinese v tehnični pregled nevezan izvod diplomskega dela. Služba za dodiplomski študij ugotovi, ali je delo pripravljeno in urejeno skladno s tem pravilnikom in Navodili, ki na Fakulteti za družbene vede urejajo pisanje znanstvenih in strokovnih besedil. Tehnični pregled se opravlja osebno.

Študent mora diplomsko delo oddati Službi za dodiplomski študij do 15. dne v tekočem mesecu, da bo zagovor opravljen do konca naslednjega meseca, ali do 1. septembra za zagovore v septembru. Študent izpolni obrazec o oddaji diplomskega dela in ga predloži v potrditev mentorju. Na obrazcu o oddaji diplomskega dela mentor potrdi, da je delo vsebinsko in oblikovno primerno ter skladno s študijskim programom, na katerega je študent vpisan, hkrati pa s podpisom potrdi končni naslov diplomskega dela in predlaga ustrezno število ocenjevalcev oz. članov komisije za obrambo diplomskega dela.

Študent odda diplomsko delo v Službi za dodiplomski študij, in sicer največ v 4 izvodih.

Poleg vezanih izvodov mora študent izvod diplome dostaviti tudi v elektronski obliki na CD-ju ali DVD-ju v urejevalniku besedil, ki omogoča shranitev besedil v formatu .doc ali .rtf. V elektronski obliki mora biti besedilo celotnega diplomskega dela shranjeno v eni datoteki.

Hkrati z diplomskim delom študent predloži obrazec o oddaji diplomskega dela, ki ga je že podpisal mentor.

Služba za dodiplomski študij skladno z zahtevami, ki jih za dokončanje študija z diplomskim delom predpiše posamezen študijski program, na predloženem obrazcu potrdi, da je študent opravil vse predpisane obveznosti, ki so pogoj za pristop k zagovoru oz. ocenjevanju diplomskega dela, in da je delo pripravljeno in urejeno skladno s tem pravilnikom in Navodili, ki na Fakulteti za družbene vede urejajo pisanje znanstvenih in strokovnih besedil. Prodekan na predlog mentorja imenuje komisijo za oceno oz. zagovor.

VI. ZAGOVOR IN OCENA DIPLOMSKEGA DELA

24. člen

Če sta s študijskim programom predvidena javni zagovor in ocena diplomskega dela, prodekan na predlog mentorja najkasneje v 10 delovnih dneh po oddaji diplomskega dela imenuje komisijo za zagovor diplomskega dela. Strokovni sodelavec v dogovoru z mentorjem in člani komisije razpiše datum zagovora. Člani komisije morajo do potrditve datuma zagovora sporočiti svoje nestrinjanje s primernostjo dela za zagovor. Če tega ne storijo, se šteje, da je delo primerno za zagovor. Celoten postopek lahko traja največ 45 dni. Komisija ima poleg mentorja in morebitnega somentorja vsaj še enega člana. Mentor in somentor sta člana komisije po funkciji. Služba za dodiplomski študij vsakemu članu komisije izroči po en izvod diplomskega dela. Najkasneje do datuma zagovora oz. na zagovoru mora mentor oddati vsebinsko oceno diplomskega dela na posebnem obrazcu. Člani komisije s svojimi podpisi potrdijo, da se strinjajo s predloženo oceno.

25. člen

Če kdo od članov komisije ob branju diplomskega dela ugotovi, da ne more opravljati funkcije ocenjevalca, lahko zaprosi za zamenjavo, pri čemer mora svojo prošnjo pisno utemeljiti. O prošnji z utemeljitvijo odloča prodekan.

Član komisije lahko predlaga, da komisija iz vsebinskih ali jezikovnih razlogov delo zavrne, ali pa zahteva popravke ali dopolnitve dela.

Komisija sporoči študentu svoje pripombe, ki jih mora študent pri prenovi dela upoštevati. Najkasneje v enem mesecu od dneva, ko je prejel pripombe, mora oddati prenovljeno delo.

Če komisija predlaga zavrnitev dela, sklep o tem predlogu sprejme prodekan. Zavrnjenega dela študent ne more zagovarjati; in z obrazcem Prijavadiplomskega dela mora prijaviti novo diplomsko delo.

26. člen

Pred začetkom zagovora mora komisija pregledati dokumentacijo o oddaji diplomskega dela in o študentu.

27. člen

Zagovor se začne z ugotovitvijo, da je študent opravil vse s študijskim programom predpisane obveznosti. Ugotovitev poda predsednik komisije. Pri tem člani komisije, študent in občinstvo stojijo. Nato mentor predstavi poročilo o diplomskem delu.

Študent ima pravico predstaviti svoje delo v 10 minutah. Pri tem lahko uporablja različne avdiovizualne pripomočke. Med predstavitvijo se lahko odziva na pripombe članov komisije.

Nato imajo člani komisije možnost postaviti vprašanja, za njimi pa z odobritvijo predsednika tudi navzoči pri zagovoru. Vprašanja naj bodo zastavljena tako, da lahko študent nanje odgovori v največ 20 minutah.

Pred odgovarjanjem na zastavljena vprašanja ima študent pravico do 10-minutne priprave na zagovor.

28. člen

Po opravljenem zagovoru se ločeno sestane komisija za zagovor diplomskega dela in se posvetuje o uspešnosti zagovora ter oceni diplomskega dela, pri čemer oceno predlagajo po vrstnem redu: mentor, član komisije oz. somentor in predsednik komisije. O oceni mora biti doseženo soglasje. Če soglasja o oceni ni, se sestavi poseben zapisnik, v katerega se zapiše ločeno mnenje člana komisije, ki se z oceno ni strinjal. Član komisije, ki se z oceno ne strinja, ima pravico zahtevati razveljavitev ocene. O razveljavitvi ocene odloča dekan.

29. člen

Pri končni oceni diplomskega dela in zagovora komisija upošteva naslednja merila:

* jasnost opredelitve raziskovalnega problema in metodološkega pristopa,
* znanstveno odličnost ali uporabno vrednost,
* širino in poglobljenost teoretske zasnove naloge ter metodološko korektnost izvedbe,
* poznavanje domače in tuje literature ter doslednost pri njenem navajanju,
* razčlenjevalno temeljitost,
* samostojnost, prodornost, izvirnost, ustvarjalnost in odmevnost naloge (morebitna objava v znanstveni ali strokovni literaturi) ter
* zmogljivost oblikovanja besedila in jezikovno kulturo.

30. člen

Komisija oceni diplomsko delo in zagovor skupno, in sicer z eno izmed naslednjih ocen: odlično (10), prav dobro (9), prav dobro (Cool, dobro (7), zadostno (6), nezadostno (5).

31. člen

Sklep o oceni diplomskega dela se vpiše v zapisnik o zagovoru diplomskega dela, ki ga podpišejo vsi člani komisije. Ta sklep prebere predsednik komisije študentu in prisotnim pri zagovoru. Pri tem vsi stojijo.
Zapisnik vsebuje tudi vprašanja, ki so bila zastavljena študentu pri zagovoru.

32. člen

Če komisija oceni zagovor kot nezadovoljiv, določi ustrezen rok ponovne obrambe, in sicer najkasneje v 3 mesecih od zagovora. Ta rok ne šteje v rok za prekinitev študija.

VII. OCENJEVANJE DIPLOMSKEGA DELA

33. člen

Če je s študijskim programom predvideno ocenjevanje diplomskega dela brez zagovora, prodekan na predlog mentorja najkasneje v 10 delovnih dneh po oddaji diplomskega dela imenuje ocenjevalca diplomskega dela. Mentor diplomskega dela je prvi ocenjevalec. Če ima študent tudi somentorja, je ocena mentorja in somentorja skupna.
Ocenjevalca morata ločeni poročili, v katerih podata oceno diplomskega dela s strokovno utemeljitvijo (v 50–150 besedah), v Službo za dodiplomski študij oddati najkasneje v 10 delovnih dneh od imenovanja. Neupoštevanje tega določila se šteje za hujšo kršitev delovne discipline. Končna ocena je povprečje obeh ocen, zaokroženo navzgor.
Če se oceni ocenjevalcev razlikujeta za več kot dve oceni, prodekan imenuje tretjega ocenjevalca, in sicer v treh delovnih dneh po tem, ko ocenjevalca oddata svoji poročili. Konča ocena je povprečje ocen treh ocenjevalcev, zaokroženo navzgor.

34. člen

Če kdo od ocenjevalcev ob branju diplomskega dela ugotovi, da ne more opravljati funkcije ocenjevalca, lahko zaprosi za zamenjavo, pri čemer mora svojo prošnjo pisno utemeljiti. O prošnji odloča prodekan.

Ocenjevalec lahko predlaga, da se iz vsebinskih ali jezikovnih razlogov diplomsko delo popravi ali dopolni, lahko pa ga oceni z oceno nezadostno (5).

Če ocenjevalec zahteva popravke ali dopolnitve, svoje pripombe pisno sporoči Službi za dodiplomski študij. Študentu se izda pisni sklep z navedbo pripomb, ki jih mora študent pri popravi ali dopolnitvi dela upoštevati. Študent mora najkasneje v enem mesecu od dneva, ko je prejel sklep, oddati popravljeno ali dopolnjeno delo. Prvotna ocenjevalca ponovno podata pisno oceno prenovljenega dela.

Če en ocenjevalec diplomsko delo oceni z oceno nezadostno (5), prodekan v treh delovnih dneh po tem, ko ocenjevalca oddata svoji poročili, imenuje tretjega ocenjevalca. Konča ocena je povprečje ocen treh ocenjevalcev, zaokroženo navzgor. V primeru, če vsaj dva od treh ocenjevalcev ocenita diplomsko delo z oceno nezadostno (5), prodekan sprejme sklep o zavrnitvi diplomskega dela. Zavrnjenega diplomskega dela ni mogoče dati v ponovno oceno. Študent mora pripraviti novo diplomsko delo in ga prijaviti z obrazcem Prijava diplomskega dela.

Če oba ocenjevalca diplomsko delo ocenita z nezadostno, sprejme sklep o zavrnitvi diplomskega dela prodekan. Zavrnjenega diplomskega dela ni mogoče dati v ponovno oceno. Študent mora pripraviti novo diplomsko delo in ga prijaviti z obrazcem Prijava diplomskega dela.

35. člen

Pri merilih za oblikovanje ocene se smiselno upoštevajo določila iz 29. in 30. člena tega pravilnika.

36. člen

Sklep o skupni oceni diplomskega dela se vpiše v zapisnik. Študent prejme potrdilo o zaključku študija z oceno diplomskega dela.

VIII. PRITOŽBA ZOPER OCENO DIPLOMSKEGA DELA

37. člen

Študent ima pravico do pritožbe zoper oceno diplomskega dela. Pisno pritožbo mora predložiti v 24 urah po zagovoru oz. prejetju ocene diplomskega dela. Pritožbo obravnava dekan.

IX. ARHIVIRANJE DIPLOMSKEGA DELA

38. člen

Diplomsko delo je javni dokument.

Po en tiskani izvod diplomskega dela obdržijo ocenjevalci oz. člani komisije za zagovor.

Po uspešno opravljenem zagovoru oz. pozitivni oceni Služba za dodiplomski študij en tiskani in en elektronski izvod diplomskega dela posreduje Osrednji družboslovni knjižnici Jožeta Goričarja (ODKJG). ODKJG en tiskani izvod dela arhivsko shrani, elektronska oblika pa je s soglasjem študenta, ki je podpisano z izjavo o avtorstvu, javno dostopna v spletni zbirki Dela FDV.

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

39. člen

Za stare programe veljajo naslednja pravila:

Teme diplomskih del sprejme komisija za dodiplomski študij po predhodni obravnavi na katedrah. Razpis tem je praviloma objavljen vsako leto najkasneje do 31. marca. Seznam razpisanih tem hranijo predlagatelji, Služba za dodiplomski študij in ODKJG.

Študent praviloma izbere razpisano temo, lahko pa po posvetovanju s predvidenim mentorjem predlaga tudi drugo temo diplomskega dela.

Študent prijavi temo na predpisanem obrazcu Prijava diplomskega dela prvi mesec absolventskega staža oz. do 15. novembra študijskega leta, v katerem mu prične teči absolventski staž.

V prijavi mora študent na kratko utemeljiti izbiro naslova, tako da opredeli:

* cilje in pomen,
* hipoteze, teze in raziskovalna vprašanja,
* metodologijo in
* strukturo analize.

Prijavo diplomskega dela podpišeta mentor in morebitni somentor, potrdi pa jo predstojnik katedre.

Prijavljeno diplomsko delo velja tri leta od datuma prijave. Po tem roku mora študent diplomsko delo na novo prijaviti.

Diplomsko delo mora biti enostransko natisnjeno v pisavi velikosti 12 pt (razmik med vrsticami 1,5, robovi 3 cm od levega in desnega roba, obojestranska poravnava) na formatu A4. Izvod, ki ga bo hranila ODKJG, mora biti vezan v temno rdeče platno ali podoben material (trda vezava), drugi izvodi pa so lahko mehko vezani, vendar spiralna vezava ni dovoljena.

Komisija za zagovor diplomskega dela mora biti sestavljena tako, da je vsaj en član komisije z iste katedre kot študent, vsaj en član komisije pa z druge katedre kot mentor oz. z drugega študijskega programa kot študent, ki zagovarja diplomsko delo.

40. člen

Ta pravilnik začne veljati z dnem, ko ga sprejme Senat Fakultete za družbene vede. Določila tretjega in četrtega odstavka 8. člena tega pravilnika, ki določajo rok za prijavo diplomskega dela, začnejo veljati od študijskega leta 2011/12 naprej, za študijsko leto 2010/11 ostane v veljavi rok za prijavo do 15. januarja. Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o diplomskem delu, ki ga je sprejel Senat Fakultete za družbene vede na sejah 16. 4. 1996, 13. 4. 1999, 18. 5. 1999, 20. 3. 2001 in 12. 3. 2002.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
spss
Administrator foruma


Pridružen/-a: 11.09. 2009, 20:10
Prispevkov: 834

PrispevekObjavljeno: 10 Nov 2011 18:26    Naslov sporočila: Tehnična navodila za izdelavo diplomskega dela EPF Odgovori s citatom

POMEMBNA NAVODILA
Pri vezavi diplomskega dela upoštevajte naslednja navodila:
Barva platnic diplomskega dela:
- Promet, Logistično inženirstvo – TEMNO MODRA
- Poštni promet, Ekonomist – TEMNO RDEČA
- Komunala, Varstvo okolja in komunala – TEMNO ZELENA
Barva črk na platnicah diplomskega dela je lahko zlata ali srebrna.
ODDAJA V REFERAT:
V referatu študent odda 3 izvode diplomskega dela (1 izvod za knjižnico, 1 izvod za mentorja, 1 izvod zase) oziroma 4 (izvod za somentorja).
Ob oddaji diplomskega dela v referat je potrebno oddati še 1 ELEKTRONSKI IZVOD DIPLOMSKEGA DELA (na CD-ju).
Študentje programov KOMUNALA, POŠTNI PROMET in PROMET morajo pred zagovorom diplomskega dela v referat oddati INDEKS (z vsemi vpisanimi ocenami in s podpisi predavateljev).
Brez vpisov ocen ne bo mogoče opravljati zagovora diplomskega dela.


PROMETNA ŠOLA MARIBOR
VIŠJA PROMETNA ŠOLA






Dušan Kolarič
Martina Belšak
Vanja Kajzer
Gregor Rak
Danijela Blatnik

NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA DELA

Diplomsko delo








Maribor, julij 2011


SI – 2000 MARIBOR, Preradovičeva ulica 33, tel.: +386 2 42 94 135, 42 94 137, fax: 42 94 139




Diplomsko delo višješolskega študijskega programa

NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA DELA


Študent(-ka): ime in priimek študenta (študentke)
Študijski program: vpišete študijski program:
na primer: LOGISTIČNO INŽENIRSTVO
Modul: vpišete izbrani modul
(POZOR – vpišete modul, ki je opredeljen v predmetniku programa študija, na primer: M3 – CESTNI PROMET 1)
Predmet: vpišete predmet, v okviru katerega pripravljate diplomsko delo
(POZOR – vpišete predmet iz modula M3 – na primer: TEORIJA PROMETNEGA TOKA, če pripravljate diplomsko delo iz tega predmeta)
Mentor(-ica): znanstveni naziv, ime in priimek mentorja, strokovni naziv
Mentor(-ica) v gospodarski družbi: znanstveni naziv, ime in priimek mentorja, strokovni naziv
Lektor(-ica): znanstveni naziv, ime in priimek lektorja, strokovni naziv

Maribor, julij 2011

SI – 2000 MARIBOR, Preradovičeva ulica 33, tel.: +386 2 42 94 135, 42 94 137, fax: 42 94 139






SKLEP O DIPLOMSKEM DELU




























ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju …..


SI – 2000 MARIBOR, Preradovičeva ulica 33, tel.: +386 2 42 94 135, 42 94 137, fax: 42 94 139


Obr. DIP 8


IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKEGA DELA



Podpisani(-a) ________________________ , rojen(-a) ________________________ v
_________________________, s svojim podpisom potrjujem, da sem avtor(-ica) diplomskega dela z naslovom _____________________________________________.




Maribor, Podpis:
___________________ ____________________










NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA DELA
(naslov diplomskega dela)

Ključne besede : logistika, promet, skladiščenje, informacijski sistem



Povzetek

Ta navodila podajajo osnovne napotke za pisanje diplomskega dela. Dokument vsebuje informacije o formatu papirja, oblikah pisav in njihovi velikosti. Opisan je tudi način pisanja enačb, enot, slik in literature. Navodila so hkrati primer za obliko diplomskega dela. Povzetek naj bo napisan v slovenskem in angleškem jeziku in naj ne presega 100 besed.


INSTRUCTIONS FOR PREPARING A DIPLOMA
(angleški naslov diplomskega dela)

Key words: logistic, traffic, information system


Abstract

Basic instructions and guidelines for preparing a diploma are provided. The document contains information regarding desktop publishing format, type sizes, and typefaces. Stylistic rules are provided which explain how to handle equations, units, figures, tables and references. The document is an example of the required layout of your work. The abstract should not exceed 100 words.

VSEBINA
1 UVOD 1
1.1 OPIS PODROČJA IN OPREDELITEV PROBLEMA 1
1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE 1
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE 2
1.4 UPORABLJENE RAZISKOVALNE METODE 3
2 SPLOŠNO O PISANJU DELA 4
2.1 IZBIRA TEME DIPLOMSKEGA DELA 5
2.2 IZBIRA MENTORJA 5
2.3 ROKI ZA OPRAVLJANJE DIPLOMSKEGA DELA 6
2.4 NAMEN DIPLOMSKEGA DELA 7
2.5 SESTAVA DIPLOMSKEGA DELA 7
3 PRIPRAVA ZA TISK 12
3.1 OBLIKA IN VELIKOST PISAVE 12
3.2 OBLIKA STRANI 12
4 DODATNE ZAHTEVE 14
4.1 SLIKE IN TABELE 14
4.2 ŠTEVILČENJE 17
4.3 OKRAJŠAVE IN KRATICE 18
4.4 ENAČBE 18
4.5 CITIRANJE IN POVZEMANJE 19
4.5.1 Povzemanje 19
4.5.2 Citiranje 23
4.6 PRIJAVA NA DIPLOMSKI IZPIT 24
4.7 POTEK ZAGOVORA DIPLOMSKEGA DELA 24
4.8 OCENA DIPLOMSKEGA DELA 25
5 VIRI, LITERATURA 28
SEZNAM SLIK 32
SEZNAM PREGLEDNIC 33
PRILOGE 34
UPORABLJENI SIMBOLI
Qp – masa tovora, ki ga je potrebno paletizirati
F, F1, F2, F3 – sila
N – normalna napetost
 – tangencialna napetost
E – modul elastičnosti
 – absolutna dielektričnost

UPORABLJENE KRATICE

CAD – Computer Aided Design
ISO – International Standard Organisation
FG – Fakulteta za gradbeništvo
MŠŠ – Ministrstvo za šolstvo in šport
SZF – Slovenska znanstvena fundacija
PŠM – Prometna šola Maribor
VPŠ – Višja prometna šola















1 UVOD
Študij na Višji prometni šoli v Mariboru zaključijo študenti z opravljanjem diplomskega izpita, ki je sestavljen iz izdelave diplomskega dela (diplome) in zagovora diplomskega dela (diplomski izpit).
Diplomsko delo običajno obsega uvod, jedro dela in sklep.
Uvod je običajno razdeljen v tri dele:
• v prvem je opisano splošno področje raziskav,
• podan je namen, smisel raziskave,
• na kratko je opisana struktura celotnega dela (opis in razlaga posameznih poglavij).
1.1 OPIS PODROČJA IN OPREDELITEV PROBLEMA
Opredelitev problema, ki ga bomo obravnavali, pomeni kratek opis značilnosti področja, ki je predmet naše obravnave in je sestavni del uvoda.
Iz vsebine izbrane teme moramo razviti nekaj bistvenih vprašanj, ki nam pomagajo natančno opredeliti zadani problem. Vprašanja, na katera iščemo odgovore, predstavljajo naš problem. Jasno naj bo opredeljeno, kakšen praktičen primer nameravamo rešiti.
1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE
Namen in cilji diplomskega dela (v nadaljevanju: dela) so podati strnjeni pregled obravnavanega področja. Navedemo, zakaj smo si izbrali takšno temo (namen) in katero strokovno področje je predmet našega preučevanja oziroma kateri praktični problem nameravamo rešiti.
Cilje postavimo tako, da lahko ob zaključku dela s primerjavo doseženega in načrtovanega sami ocenimo svojo uspešnost. Namen, cilji in osnovne trditve zajemajo pojasnilo o namenu naše obravnave. Ko pojasnjujemo namen, moramo razložiti, zakaj obravnavamo izbrano temo (na primer, ker je še nihče ni obdelal ali ker se ne strinjate s pojasnili drugih avtorjev itd.).
Cilje dela definiramo tako, da navedemo, katere konkretne cilje želimo doseči (na primer analizirati, ali je v Sloveniji prevoz nevarnih snovi zakonsko opredeljen, ali so v Sloveniji izdelani načrti za reševalne akcije v primeru prometne nesreče pri prevozu nevarne snovi itd.). Prav tako lahko navedemo, katere trditve bomo skušali dokazati. Slednje moramo vključiti v delo, če ima ta raziskovalni značaj. Trditve so vnaprej postavljene hipoteze/domneve (teze), ki jih bomo v svojem delu poskušali dokazati. Izhajati morajo iz ciljev (na primer prevoz nevarnega blaga ne upošteva zakona o varstvu okolja).
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE
Predpostavke in omejitve predstavljajo začetek obravnave neke teme. Predpostavljamo zato, ker pri obravnavi teme skoraj nikoli ne moremo zajeti vseh dejavnikov, ki opredeljujejo neko področje. Zato uporabimo predpostavke, ki nam omogočijo poenostavitev obravnave. Tako predpostavimo, da se mnogi dejavniki nekega problema ne spreminjajo, kar olajša delo, saj se lahko podrobneje osredotočimo na ozko obravnavano področje ali celo na posamični primer. Na primer – pri analizi vpliva spremembe cene na količino povpraševanja po določenem blagu predpostavimo, da se ostali dejavniki povpraševanja (dohodek, cene ostalega blaga, želje, potrebe ...) ne spreminjajo, zato ugotavljamo le vpliv spremembe cene na povpraševanje po blagu. Kljub temu vemo, da se v realnosti lahko spremenijo hkrati tudi ostali dejavniki, vendar bi bila tako kompleksna obravnava vseh sprememb prezahtevna in za potrebe analize nepomembna.
Omejitev obravnave pomeni, da pri obravnavi prevoza nevarnega blaga nismo obravnavali prevoza nevarnega blaga po vodnih poteh ali nismo obravnavali, kako je ta prevoz urejen v državah, kamor naši prevozniki prevažajo takšno blago. Omejitve naše obravnave opišemo v delu. Kot omejitve lahko navedemo tudi težave zaradi omejenega dostopa do podatkov, poslovne ali državne skrivnosti, pomanjkanje strokovne literature, nepripravljenost odgovornih ljudi za sodelovanje itd.
1.4 UPORABLJENE RAZISKOVALNE METODE
Metode dela nam povedo, kako smo prišli do podatkov, informacij, pa tudi zaključkov o obravnavani temi. Kot metodo raziskovanja lahko navedemo pregled strokovne literature, statistično obdelavo podatkov, primerjanje podatkov itd.
Metode dela ločimo glede na temo, ki smo jo izbrali, na:
a) teoretične, kjer obravnavamo abstrakten pojem, s katerim se je verjetno ukvarjal že kdo pred nami. Tukaj uporabimo:
o deskriptivno (opisno) metodo za korektno uporabo, študijo in interpretacijo že napisane literature;
o kavzalno (neeksperimentalno) metodo za pridobivanje, analizo in interpretacijo podatkov in izsledkov z uporabo vprašalnika, intervjuja, reševanja nalog itd.;
b) eksperimentalne, kjer z znanstvenim postopkom raziskujemo nek problem ali dokazujemo določene hipoteze in uporabimo:
o eksperimentalno-kavzalno metodo za pridobivanje podatkov, izsledkov in rezultatov iz eksperimentiranja (opazovanje, preizkušanje, testiranje v realni ali simulirani situaciji).




2 SPLOŠNO O PISANJU DELA
Z diplomskim delom študent dokaže:
• strokovno usposobljenost za izvajanje na višješolski stopnji izobrazbe primernih strokovnih opravil v organizacijah na področjih, ki jih obsega program;
• strateško usposobljenost za celovito in strateško ugotavljanje, obravnavanje in urejanje za organizacijo pomembnih zadev;
• usposobljenost za delovanje z ljudmi v organizacijah in okoljih organizacije na osnovi učinkovitosti in etičnosti;
• da ima metodična znanja;
• zna uporabljati domačo in tujo strokovno literaturo ali empirične podatke.

Diplomsko delo mora biti rezultat samostojnega strokovnega dela študenta. Usmerjeno naj bo v kritično reševanje izbrane zadeve iz prakse (strokovno uporabna tema), torej naj bo aplikacija strokovnoteoretičnega znanja.
Diplomsko delo lahko izjemoma obravnava tudi temo, ki ni vezana na konkretno organizacijo, ki pa celovito obsega področja programa.
Študent mora mentorju oddati besedilo diplomskega dela, napisano v skladu s pravopisnimi merili knjižnega jezika. Mentor ima od kandidata pravico zahtevati, da popravi besedilo, ki pravopisno ni sprejemljivo.
Študent mora predati trdo vezane izvode diplomskega dela v referat v roku, ki ga določi šola.
Besedilo diplomskega dela naj bo napisano v slovenskem jeziku v prvi osebi množine. Podobno naj bo tem navodilom, ki predpisujejo obliko in vsebujejo informacije o formatu papirja in obliki pisav. Ta navodila so napisana in urejena v skladu s podobo diplomskega dela. Za morebitne dodatne informacije se obrnite na mentorja in referat za študentske zadeve, Preradovičeva ul. 33, 2000 Maribor, telefon (02) 4294 135 oz. (02) 4294 137.
Ta navodila so dosegljiva tudi na internetu na naslovu http://www.vpsmb.net.
Začetne strani do uvoda označite z rimskimi številkami. Številčenje z arabskimi številkami se prične z uvodom. Diplomsko delo brez prilog praviloma obsega 3 do 4 avtorske pole (do 60 strani).
2.1 IZBIRA TEME DIPLOMSKEGA DELA
Teme diplomskih del sprejme predavateljski zbor vsako leto enkrat, skupaj z delovnim načrtom za tekoče šolsko leto in določi mentorje diplomskih del. Šola objavi na oglasni deski spisek teh tem in predvidene mentorje.
Naslove tem diplomskega dela lahko predlagajo:
• študent,
• podjetja, organizacije in druge institucije s področja prometa in drugih področij, ki sodelujejo z Višjo prometno šolo; ti lahko predlagajo teme, povezane z njihovim delovanjem oziroma delovanjem gospodarske panoge,
• višješolski predavatelji, ki izvajajo študijske programe Višje prometne šole,
• višješolski sodelavci v sodelovanju z višješolskimi predavatelji iz prejšnje alineje.
Naslov diplomskega dela mora biti definiran tako, da:
• opozarja na problematiko, ki jo naloga obravnava,
• problematiko natančno opredeljuje,
• nakazuje smiselnost dela za delovno področje in delovne naloge,
• nakazuje kandidatovo samostojno zaznavanje in razčlenjevanje problematike,
• je vsebinsko zaokrožen.
2.2 IZBIRA MENTORJA
Študent lahko tudi sam predlaga temo in izbere mentorja. Ob mentorjevih nasvetih pripravi dispozicijo diplomskega dela. Med izdelovanjem diplomskega dela lahko študent zaprosi ravnatelja za zamenjavo mentorja oziroma somentorja – postopek je podrobneje določen v 13. členu Pravilnika o diplomiranju na Višji prometni šoli.
2.3 ROKI ZA OPRAVLJANJE DIPLOMSKEGA DELA
Študent lahko prijavi temo diplomskega dela, ko mu manjkata največ dva izpita. Prijavo teme (Obrazec Dip 1) odda v referat za študentske zadeve. Prijavo teme potrdi ravnatelj, ki lahko temo tudi zavrne, če dispozicija teme diplomskega dela ni ustrezna – podrobnejša določila so v členih 7–10 Pravilnika o diplomiranju na Višji prometni šoli.
Prijava teme diplomskega dela obsega:
• izpolnjeno in podpisano prijavo, ki vsebuje:
- podatke o študentu,
- predlagani naslov diplomskega dela,
- imeni mentorja in somentorja ter njuni soglasji,
- soglasje organizacije (za strokovno-uporabno temo);
• dispozicijo diplomskega dela, ki vsebuje:
- naslov diplomskega dela,
- ime obravnavane organizacije (če ni tema splošna) in podatke o organizaciji,
- opredelitev obravnavane zadeve,
- namen, cilje in osnovne trditve (teze, hipoteze) diplomskega dela,
- predpostavke in omejitve raziskovanja,
- predvidene metode raziskovanja,
- predvideno sestavo poglavij, členjenost vsebine – kazalo,
- seznam predvidenih virov.
Študent mora predložiti izdelano diplomsko delo v šestih mesecih po potrditvi naslova, razen če iz utemeljenih razlogov pisno zaprosi Komisijo za študijske zadeve za podaljšanje roka za izdelavo diplomskega dela. Študent lahko med izdelovanjem diplomskega dela zaradi pomembnih okoliščin največ enkrat zaprosi tudi za odstop od odobrenega diplomskega dela. Pogoj za prijavo nove teme je pisna odobritev mentorja in ravnatelja za odstop od prejšnje odobrene teme (Obrazec Dip 4) v skladu s 14. členom Pravilnika o diplomiranju na Višji prometni šoli.
2.4 NAMEN DIPLOMSKEGA DELA
Diplomsko delo je pisni dokument, s katerim študent izkaže sposobnost uporabe teoretičnih znanj in v praksi pridobljenih izkušenj za obravnavanje izbrane teme, ki jih obsega ustrezni študijski program. Študent z diplomskim delom dokaže tudi sposobnost za izbiro in uporabo domače in tuje strokovne literature ter virov iz obravnavane organizacije. Pri izdelavi ga s teoretičnimi, strokovnimi, z vsebinskimi in metodološkimi napotki usmerjata mentor in somentor.
Diplomsko delo mora biti rezultat samostojnega strokovnega dela študenta, kar študent potrdi z lastnoročnim podpisom v izjavi o avtorstvu (Obr. Dip Cool.
2.5 SESTAVA DIPLOMSKEGA DELA
Vsako pisno delo mora imeti primerno zgradbo. Priporočamo, da ima vaše diplomsko delo naslednjo strukturo in zaporedje:
- naslov na naslovni strani platnice ovitka (trde platnice),
- naslov na prvi strani trdo vezanega izvoda,
- sklep o odobritvi diplomskega dela,
- zahvala mentorju in somentorju (ni obvezna sestavina),
- izjava o avtorstvu,
- povzetek in ključne besede v slovenskem jeziku,
- povzetek in ključne besede v tujem jeziku,
- kazalo z dekadno klasifikacijo,
- seznam simbolov in kratic,
- osnovno besedilo (obsega uvod, jedro in sklep),
- seznam literature in virov (ima zaporedno številko v okviru kazala vsebine),
- seznam slik (navedete zaporedno številko slike in naslov slike z navedbo strani – na koncu dela za seznamom literature in virov),
- seznam preglednic (navedete zaporedno številko tabel in naslov tabele z navedbo strani – na koncu dela za seznamom slik),
- seznam prilog, na katere se študent v diplomskem delu sklicuje (navedete seznam prilog – na koncu dela za seznamom tabel).

a) Osnovno besedilo
Osnovno besedilo diplomskega dela zajema:
• uvod,
• jedro (obdelavo teme),
• sklep.
Uvod mora biti jedrnat, kratek ter privlačen za bralca in naj pri diplomskih delih obsega dve do tri strani (lahko tudi 5 do 10 % diplomskega dela). Osnovno besedilo se vedno prične z uvodom. V njem zapišemo glavne točke, ki smo jih zapisali v dispoziciji. Uvod ima zaporedno številko 1. Dobro je, da uvod strukturiramo v podpoglavja, na primer:
1.1 Opis področja in opis problema, ki je predmet raziskave
1.2 Namen, cilji in osnovne trditve (teze, hipoteze)
1.3 Predpostavke in omejitve raziskave
1.4 Uporabljene raziskovalne metode

Opredelitev področja in opis problema, ki ga bomo obravnavali, pomeni kratek opis značilnosti področja, ki je predmet naše obravnave, in je sestavni del uvoda. O tem se boste sicer podrobneje pogovorili z mentorjem, vendar je zaželeno, da je ta del rezultat vašega aktivnega razmišljanja o izbrani temi. Na primer – opredelitev obravnave PREVOZA NEVARNEGA BLAGA lahko zajema zakonsko ureditev prevoza, prevoz nevarnega blaga v posameznih prometnih podsistemih, klasifikacijo nevarnih snovi, spremno dokumentacijo, označevanje vozil, opremo vozil, postopke reševanja v primeru prometne nesreče z nevarno snovjo in podobno.
Namen, cilji in osnovne trditve zajemajo pojasnilo o namenu vaše obravnave in strnjeni pregled obravnavanega področja. Ko pojasnjujete namen, morate razložiti, zakaj obravnavate izbrano temo (na primer, ker je še nihče ni obdelal ali ker se ne strinjate s pojasnili drugih avtorjev itd.) in katero strokovno področje je predmet vašega preučevanja oziroma kateri praktični problem nameravate rešiti. Cilje dela definirate tako, da navedete, katere konkretne cilje želite doseči (na primer analizirati, ali je v Sloveniji prevoz nevarnih snovi zakonsko opredeljen, ali so v Sloveniji izdelani načrti za reševalne akcije v primeru prometne nesreče pri prevozu nevarne snovi itd.). Cilje postavimo tako, da lahko ob zaključku dela s primerjavo doseženega in načrtovanega sami ocenimo svojo uspešnost. Prav tako lahko navedete, katere trditve boste skušali dokazati. Slednje morate vključiti v delo, če ima ta raziskovalni značaj. Trditve so vnaprej postavljene hipoteze/domneve (teze), ki jih boste v svojem delu poskušali dokazati. Izhajati morajo iz ciljev (na primer prevoz nevarnega blaga ne upošteva zakona o varstvu okolja).
Predpostavke in omejitve predstavljajo začetek obravnave neke teme. Predpostavljamo zato, ker pri obravnavi teme skoraj nikoli ne moremo zajeti vseh dejavnikov, ki opredeljujejo neko področje. Zato uporabimo predpostavke, ki nam omogočijo poenostavitev obravnave. Tako predpostavimo, da se mnogi dejavniki nekega problema ne spreminjajo, kar olajša delo, saj se lahko podrobneje osredotočimo na ozko obravnavano področje ali celo na posamični primer. Na primer – pri analizi vpliva spremembe cene na količino povpraševanja po določenem blagu predpostavimo, da se ostali dejavniki povpraševanja (dohodek, cene ostalega blaga, želje, potrebe ...) ne spreminjajo, zato ugotavljamo le vpliv spremembe cene na povpraševanje po blagu. Kljub temu vemo, da se v realnosti lahko spremenijo hkrati tudi ostali dejavniki, vendar bi bila tako kompleksna obravnava vseh sprememb prezahtevna in za potrebe analize nepomembna.
Omejitev obravnave pomeni, da pri obravnavi prevoza nevarnega blaga niste obravnavali prevoza nevarnega blaga po vodnih poteh ali niste obravnavali, kako je ta prevoz urejen v državah, kamor naši prevozniki prevažajo takšno blago. Omejitve vaše obravnave opišite v nalogi. Kot omejitve lahko navedete tudi težave zaradi omejenega dostopa do podatkov, poslovne ali državne skrivnosti, pomanjkanje strokovne literature, nepripravljenost odgovornih ljudi za sodelovanje itd.
Metode raziskovanja pomenijo, da navedete, kako ste prišli do podatkov, informacij, pa tudi zaključkov o obravnavani temi. Omenili smo že, da poznamo dve metodi raziskovanja, ki se razlikujeta predvsem glede na pristop k raziskovanju, ki je lahko analitičen in deskriptiven. Kot metodo raziskovanja lahko navedete pregled strokovne literature, statistično obdelavo podatkov, primerjanje podatkov itd.
Jedro predstavlja najobsežnejši del diplomskega dela. Predstavlja najpomembnejši in najinventivnejši del pisnega dela. V njem podrobno opišemo izbrano temo (poslovanje organizacije, pravni vidik ustanovitve organizacije, trženje izdelka ali storitve, statistično obdelavo podatkov, stroške dela, analizo transportnega procesa, oblikovanje tehnološkega postopka, praktično uporabo transportnih naprav in sredstev …), jo razvijamo in pojasnjujemo. Bodite strokovni in logično povezujte spoznanja.
Jedro mora obsegati tri vsebinska področja:
• teoretični del, v katerem strnjeno predstavimo pomembnejša teoretična izhodišča, na katerih bosta temeljila analitični in perspektivi del. Obsega lahko 30 do 50 % obsega diplomskega dela;
• analitični ali analitično-eksperimentalni del, v katerem analitično in sintetično predstavite najpomembnejša lastna in tuja spoznanja, stališča, podatke, informacije in podobno. V tem delu analiziramo obravnavane zadeve z uporabo določenih znanj, modelov in metod. V analitičnem delu moramo na osnovi analize testirati svojo trditev, ki smo jo postavili v uvodu. Lahko jo ovržemo ali potrdimo. Obsega lahko 30 do 55 % obsega diplomskega dela;
• perspektivni del (predlogi in priporočila), v katerem predlagamo rešitve in aktivnosti za uporabo v praksi. Namenjen je predvsem uporabnikom diplomskega dela. Predlogi morajo biti jedrnati, pregledni in korektni. Ta del jedra naj zajema predvidoma 5 % obsega diplomskega dela.
Jedro mora biti logično strukturirano in razčlenjeno na smiselna poglavja. To pomeni, da lahko ima tudi več kot tri poglavja, saj vsebinska poglavja lahko členimo še na več podpoglavij (to še posebej velja za analitični del jedra), vendar do največ četrte ravni (na primer 3.2.1.4). Podpoglavja ne smejo biti predolga niti jih ne sme biti preveč. Vsebinski sklopi morajo biti logično povezani, kar pomeni, da je vsak naslednji smiselno nadaljevanje prejšnjega. Odstavek v poglavju naj tvori skupina povedi, ki izražajo določeno zaokroženo misel.
V jedru študent razvija in pojasnjuje svoja spoznanja in dokazuje poznavanje strokovne literature na izbranem področju. Pri obravnavi snovi pride do izraza znanje študenta, njegova sposobnost, kritičnost, domiselnost in logično povezovanje bistvenih dejstev, spoznanj in dokazov. Študent mora samostojno presojati objektivnost tujih mnenj in stališč. Ne sme dobesedno povzemati ali celo prepisovati splošnih ugotovitev, lahko pa se sklicuje na konkretne podatke, s katerimi podkrepi svoja spoznanja.
Jedro naloge torej tvorimo po naslednjih korakih:
 v njem podrobneje predstavite in analizirate naslovno temo,
 vsebino ločite z naslovi in s podnaslovi,
 vključite aktualne novosti,
 opravite ankete, eksperimente …,
 lahko dodate slike, grafe, tabele, izračune, skice.
Sklep je obvezen del vsakega diplomskega dela. Je zadnje poglavje ali zadnji del osnovnega besedila. Vsebuje novo pridobljena lastna spoznanja, sklepne misli. Zato v tem delu na kratko analizirajte svoje delo, povzemite osnovne ugotovitve in predloge, komentirajte dosežene cilje v primerjavi s postavljenimi cilji, navedite lastna spoznanja in odprte probleme. V njem ne navajajte novih spoznanj, podatkov, dokazov, informacij. V sklepu lahko potrdite ali ovržete podmeno ali opozorite na probleme, s katerimi ste se srečevali pri delu. Opozorite lahko tudi na teme, ki bi jih bilo potrebno podrobneje obdelati, pa tega v jedru niste storili. V sklepnem delu lahko navajate samo svoje misli. Upoštevajte, da v sklepu jedrnato povzamete vsebino dela in se osredotočite na najpomembnejše izvirne ugotovitve. Po obsegu naj sklep v diplomskem delu ne presega 5 do 10 % naloge.
3 PRIPRAVA ZA TISK
Za pisanje diplomskega dela uporabljajte računalnik. Izpis naj bo izveden z laserskim ali enakovrednim tiskalnikom. Izpis z matričnim tiskalnikom zaradi neustrezne kvalitete ni dovoljen.
3.1 OBLIKA IN VELIKOST PISAVE
Obstaja veliko število pisav. Uporabite proporcionalno obliko pisave, kot je Times (New) Roman ali Dutch. Če takšnih pisav nimate, uporabite najbolj podobne. Velikost pisave za tekst naj bo dvanajst (12) pik (pts). Poravnava besedila je obojestranska. Minimalna velikost pisave za tabele, slike in opombe je 10 pik. Povzetek diplomskega dela v uvodnem delu pišite s poševno pisavo. Primer uporabe velikosti pisav podaja tabela 1.
Tabela 1: Primeri pisav
Velikost Komentar Videz
Pisave Poševno Ravno
8 Spuščeno (subscripts) in dvignjeno (superscripts) Spuščeno
10 Opombe, slike, tabele Opombe
12 Osnovni tekst, podpoglavja in imena avtorjev Povzetek Podpoglavja
14 Glavna poglavja POGLAVJA
20 Naslov diplomskega dela (velikost 20) NASLOV
Vir: Lasten
3.2 OBLIKA STRANI
Stran oblikujte tako, da bodo spodnji in levi rob široki 30 mm ter desni in zgornji rob 25 mm. Na prvi strani naj bo zgornji rob širok 45 mm. Prav tako naj bo 45 mm zgornji rob, če je začetek novega poglavja na novi strani (razmik: pred 48 pt, po 18 pt). Razmik med vrsticami naj bo 1,5 vrstice, med odstavki pa 6 pt. Dolžino strani prilagodite tako, da med poglavji, slikami ali tabelami in tekstom pustite prazno vrstico.
Prvo poglavje je 1 UVOD, zadnje pa SKLEP (označen z ustrezno številko – brez pik). Naslove poglavij pišemo levo poravnano, z velikimi črkami. Razmik med besedilom in naslovom novega poglavja naj bo dve prazni vrstici nad in eno prazno vrstico pod naslovom (razmik: pred 30 pt, po 18 pt).
Vsako poglavje ima lahko razdelke, ki so oštevilčeni z dvema arabskima številkama, ločenima s piko. Označba 3.2 pomeni, da gre za drugi razdelek tretjega poglavja. Razdelek pišemo z malimi črkami. Med zadnjim besedilom, naslovom razdelka in njegovim besedilom je po ena prazna vrstica.
Delitev na podrazdelke je mogoča le do četrte ravni (npr. označba 3.2.4.1).
4 DODATNE ZAHTEVE
4.1 SLIKE IN TABELE
Slike in tabele (grafi, grafikoni ipd.) so pomembni elementi diplomskega dela. Z njimi avtor nazorneje prikaže in dopolni obravnavano tematiko.
Tabele in slike morajo biti postavljene na mesta, kamor vsebinsko sodijo. V besedilu jih zaporedno številčimo z arabskimi številkami in naslovimo. Morebitne legende pišemo brez okvirov čim bliže tabelam, grafom ipd.
Tabele in slike (sem sodijo še grafi, organigrami, skice …) naj bodo sredinsko poravnane, oštevilčene in opremljene z naslovom (naslov naj bo sredinsko poravnan nad tabelo in sredinsko poravnan pod sliko) in virom. Za naslov in vir uporabite pisavo Times New Roman, velikost 10, ne krepko, začnete z veliko začetnico, brez končne pike. Vsebino tabele, naslov in vir sredinsko poravnate.
Če je tabela/slika prevzeta iz literature, mora biti pod njo naveden vir, celoten zapis vira pa naveden v spisku literature oziroma med viri. Pri viru navedemo priimek avtorja, letnico in številko strani. Kjer avtor ni znan, navedemo naslov, letnico in številko strani. Če gre za spletni vir, napišemo priimek avtorja ali ime podjetja, z [online] označimo, da je vir prevzet iz spleta, nato zapišemo še povezavo do vira in v okroglem oklepaju datum citiranja. V poglavju Viri in literatura takega vira posebej več ne omenjamo. Za naslovi in viri ne pišemo pike.

Slika 1: Primer postavitve slike
Vir: Zavod IRC [online]. (Citirano 15. 1. 2009). Dostopno na naslovu:
http://www.zavod-irc.si/sl/aktualno_impletum/


Slika 2: Letališče
Vir: Lasten (Navedemo, če uporabljamo lastne slike in želimo poudariti avtorstvo.)


Slika 3: Priprava in izvedba storitve
Vir: Tavčar, 1996, 59

Slika je prevzeta iz literature, zato je vir natančno označen (avtor, letnica, stran); v poglavju Viri in literatura je vir izpisan v celoti, kot to zahtevajo pravila.




Slika 4: Povezovalna lestvica izdelkov in storitev
Vir: povzeto in prirejeno po Potočnik, 2000, 19












Primeri tabel:
a) tabela, prevzeta iz literature (vir je označen pod tabelo: avtor, letnica, stran)

Tabela 2: Matrika odgovornosti
Aktivnost Odgovoren Sodeluje
Kreiranje, potrjevanje in pošiljanje nabavnega naročila Nabavnik Prodajnik
Usklajevanje potrditve naročila z nabavnim naročilom Nabavnik
Ažuriranje delno prevzetega nabavnega naročila Nabavnik
Arhiviranje nabavnega naročila Nabavnik
Zapiranje nabavnih naročil Nabavnik Računovodstvo
Vir: Rak, 2008, 69
b) tabela, ki jo izdela avtor besedila sam

Tabela 3: Komunikacijski kanali in sredstva
Komunikacijski kanali Nosilci sporočil Komunikacijska sredstva
NEOSEBNI komunikacijski kanali Televizija, radio, časopisi, revije, filmski trak, pošta, internet Televizijske in radijske oddaje, televizijski in radijski oglasi, filmi, plakati, tiskani oglasi, dopisi, katalogi, brošure, navodila za uporabo, internetni oglasi
OSEBNI komunikacijski kanali Sporočevalec (zastopnik, prijatelj, sosedje, mnenjski voditelj) Govor, mimika, vedenje, govorica telesa
Vir: lasten
4.2 ŠTEVILČENJE
Strani številčite desno zgoraj, kot je prikazano v teh navodilih. Če tiskate obojestransko, naj bo številčenje na zunanjem robu strani.
Opombe številčite z dvignjeno pisavo.
4.3 OKRAJŠAVE IN KRATICE
Okrajšave in kratice razložite, ko se prvič pojavijo v tekstu (tudi, če ste jih razložili v povzetku). Če ni nujno potrebno, ne uporabljajte kratic oz. okrajšav v naslovu.
4.4 ENAČBE
Enačbe številčite v vsakem poglavju zaporedno, z desno poravnanimi številkami v oklepaju, kot je prikazano v (4.1). Enačbe pišite strnjeno in uporabljajte ustrezne funkcijske oznake. Simbole za veličine in spremenljivke pišite poševno (razen grških simbolov) v enaki pisavi kot tekst (4.1). Za znak minus uporabljajte namesto kratkega raje podaljšani vezaj. Uporabljajte oklepaje, da se izognete možnim nejasnostim v zapisu. Kadar so enačbe del stavka, pišite vejice in pike. Enačbe zamaknite 2 cm od levega roba strani:
, (4.1)
kjer je:
Qp – masa tovora, ki ga je potrebno paletizirati,
d1 – koristna nosilnost palete (975 kg).
Simbole, uporabljene v enačbi, pojasnite pred tem v tekstu ali pa neposredno za enačbo. V tekstu se sklicujte na enačbe preprosto kot v (4.1), ne pa "en. (4.1)" ali podobno, razen na začetku stavka.
4.5 CITIRANJE IN POVZEMANJE
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Pisec diplomskega dela mora zato za pripravo teoretičnih izhodišč najprej poleg lastnega že usvojenega znanja z obravnavanega teoretičnega področja poznati in preučiti še dodatno strokovno literaturo s področja, ki zadeva temo njegovega dela. Če želi različna teoretična izhodišča drugih avtorjev predstaviti v svojem delu, mora poznati in upoštevati načela in pravila citiranja in povzemanja. Misli drugih avtorjev torej v našem besedilu ne smemo zapisati tako, kot da so naše lastne misli in spoznanja, saj bi s tem kršili avtorske pravice. To pomeni, da moramo, kadar navajamo strokovna izhodišča drugih avtorjev, v besedilu to natančno označiti kot povzetke (avtor, letnica, stran) oz. citate (avtor, letnica, stran) . Seveda morajo biti vsi avtorji, katerih misli smo kot povzetke ali citate navedli, na koncu navedeni še v virih in/ali literaturi, tako da lahko iz polnega zapisa (avtor, naslov, kraj, založba, leto …) nedvoumno razberemo, iz katerih strokovnih del je pisec diplomskega dela izhajal pri snovanju teoretičnih izhodišč.
Seveda pa vse to, kar smo navedli zgoraj, ne pomeni, da pisec besedila sestavi teoretični del dela tako, da je le-ta skupek povzetkov in citatov. Besedilo mora biti notranje in zunanje povezano tako, da so naše lastne misli in strokovno znanje, ki smo si ga pridobili v času šolanja, povezovalni element ali izhodišče za misli drugih avtorjev. Prav tako sami izdelamo teoretične zaključke in ugotovitve, potem ko smo primerjali več različnih teorij oz. misli drugih avtorjev.
4.5.1 Povzemanje
O povzemanju govorimo, kadar originalno besedilo izbranega avtorja preberemo, ga obnovimo s svojimi besedami ter ga tako skrajšamo, lahko pa tudi izberemo samo bistvene misli, vendar pri tem ne spreminjamo pomena avtorjevega besedila. Kadar povzemamo, besedilo ustrezno označimo tako, da v oklepaj zapišemo priimek avtorja, letnico izida, stran; več podatkov o avtorju in viru pa zapišemo v poglavju Viri in literatura. Kadar v našem besedilu uporabimo več del istega avtorja z enako letnico, si pri razločevanju pomagamo tako, da k letnici izida zapišemo črke a, b, c …
Primeri:
(Pepevnik, 2002, 13)
(Pepevnik, 2002a, 25)
(Pepevnik, 2002b, 6Cool

Povzete misli (torej ne dobesedni navedki) drugih avtorjev v besedilu diplomskega dela označimo na začetku ali na koncu odstavka.
Primeri:
Javni potniški prevoz se izvaja z javnimi prevoznimi sredstvi na javnih prometnih površinah in mora biti pod enakimi pogoji dostopen vsem (Pepevnik, 2001, 13).

Rozman in drugi (1993, 12) definirajo vodenje kot vplivanje na obnašanje in delovanje tako posameznika kot tudi skupine v podjetju in usmerjanje njihovega delovanja k zastavljenim ciljem podjetja.

Simič (1993, 53) pravi, da je optimalna organizacija notranjega transporta odvisna od dobrega poznavanja tokov premeščanja blaga v poslovnem sistemu. Racionalen tok materiala je osnova za optimalen potek notranjega transporta.

Po Simiču (1993, 51) so v notranjem transportu v ospredju prizadevanja za skrajševanje transportnih poti in zagotavljanje čim večje prepustnosti le-teh, ki pa so odvisne od:
• tehnološkega procesa,
• razmestitve transportnih sredstev,
• vrste transportnih sredstev,
• vrste materiala,
• prostorov.
Včasih želimo povzeti del besedila nekega avtorja, ki ga v svojem delu omenja drugi avtor (t. i. povzetek povzetka) – primer:
Vodenje ima ožji in širši pomen, kjer je glavna razlika med tema pomenoma v besedi organizacija. Vodenje kot managemet obstaja zaradi zagotavljanja ciljev organizacije, medtem ko se vodenje kot leadership pojavi vedno, ko nekdo želi vplivati na vedenje posameznika ali skupine ne glede na razlog, saj gre lahko tudi za cilje posameznika, ki niso nujno skladni s cilji organizacije (Možina, 1990, 121; povzeto po Hersey in Blanchard, 1982, 23).

Zaradi lažjega preučevanja podjetniške logistike v proizvodnem podjetju, jo bomo razdelili po prej naštetih tipičnih dejavnostih na naslednje podsisteme (Križman in Rak, 2006, 65):
 nabavna logistika,
 notranja logistika,
 distribucijska logistika,
 poprodajna logistika.

Ko povzemamo iz elektronskih virov, prav tako zapišemo priimek avtorja ali naslov sestavka ali ime podjetja (odvisno od tega, katere od teh podatkov lahko poiščemo na spletni strani), v oglatem oklepaju označimo, da je besedilo iz elektronskega vira in stran, če jo lahko razberemo. Vse ostale podatke podrobneje zapišemo v poglavju Viri in literatura (datum citiranja, dostopnost, …).
Primer:
Seveda pa imajo ti viličarji tudi nekatere prednosti (Vilprof [online], 2008) :
• v primerjavi z akumulatorskimi so hitrejši, motor ima večjo moč, zato je vlečna sila večja in s tem lahko viličar premaguje tudi večje vzpone,
• so stalno sposobni za delo tudi v več izmenah.
Kadar določeni vir v besedilu večkrat zaporedoma navedemo in vmes ne navajamo drugih virov, označimo take vire z besedo »prav tam«. Če pri povzemanju zapisujemo še stran, v zgornjem primeru zadostuje že samo (prav tam), če se stran ne spreminja; drugače pa zapišemo za vejico še stran, ki je drugačna, kot prej omenjena (prav tam, …).
Primer:
Področje varnega in zdravega dela je urejeno z zakonom o varnosti in zdravju pri delu, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije 30. junija 1999 (Uradni list RS, št. 56/99 in 64/01). Zakon, ki je začel veljati 28. julija 1999, pomeni novo poglavje v razvoju delovnega in socialnega prava na področju varnosti in zdravja pri delu, saj s tem, ko na enem mestu združuje tehnični in zdravstveni vidik varnega in zdravega dela, uvaja nov pristop pri urejanju tega področja (Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu, 2003, 1729).
Pojem varnosti in zdravja pri delu že po svoji vsebini in namenu obsega pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev, da v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter ob določanju in upoštevanju varnostnih ukrepov, s katerimi se obvladuje oziroma preprečujejo nevarnosti in škodljivosti pri delu, zagotavljajo takšno raven varnosti in zdravja pri delu, ki glede na naravo dela zagotavlja delavcu največjo možno mero zdravstvene in psihofizične varnosti (prav tam, 1730).
4.5.2 Citiranje
Pri citiranju natančno in v celoti (tj. dobesedno) prepišemo besedilo iz vira ter ga postavimo v narekovaje. Pred citatom ali za njim (odvisno, kako postavimo citat v sobesedilo) ob priimku avtorja obvezno navedemo v oklepaju še letnico izida in stran. Kadar se zaradi dolžine citata in manj pomembnih delov citata za našo trditev odločimo, da bomo dele citata izpustili, potem take izpuščene dele označimo s poševnim oklepajem in s tremi pikami /…/.
Pri citiranju daljših misli velja načelo, da med narekovaje postavimo besedilo, ki zajema do pet vrstic; če je besedilo daljše, ne pišemo narekovajev, pač pa tako besedilo grafično ločimo v poseben odstavek (zamaknjeno). Običajno ne citiramo celih strani besedila – v takem primeru se raje odločimo za povzemanje.
»S svojo obleko pošiljamo pomembno sporočilo, zato pazimo, kaj oblečemo in za kakšno priložnost.« (Kneževič, 2001, 15)

Kneževič (2001, 13) pravi, da je nasmeh najbolj natančno nebesedno sporočanje, »saj izraža naše misli, čustva in hotenja.«

"Javni potniški prevoz je sestavljen iz različnih podsistemov, ki tvorijo celoto in s tem omogočajo celovite rešitve problemov, ki nastajajo glede prevoza potnikov v mestu." (Pepevnik, 2001, 17)

"Notranji transport je odvisen od poteka tehnološkega postopka, to je od toka materiala, ki se obdeluje. Ta transport predstavlja povezavo med delovnimi operacijami v proizvodnji in med proizvodnjo in uskladiščenjem materiala oz. proizvodov. Zaradi tega je za dobro organiziranost procesa notranjega transporta neobhodno potrebno proučiti materialni tok, to je tok materiala, ki ga prenašamo po notranjem transportu. Racionalni materialni tok je podlaga za racionalizacijo notranjega transporta." (Koler, 2004, 11)
4.6 PRIJAVA NA DIPLOMSKI IZPIT
Prijavo na diplomski izpit lahko študent odda, ko izpolni vse obveznosti iz izobraževalnega programa. Zagovori diplomskih del potekajo v terminu, opredeljenem z razpisanim rokom za diplomski izpit.
Študent odda diplomsko delo v treh oz. štirih izvodih v referatu za študentske zadeve po tem, ko mentor in somentor potrdita, da študent lahko pristopi k zagovoru (Obr. Dip 5 in Dip 6).
Študent mora oddati diplomsko delo najkasneje v 6-ih mesecih po izdaji prvega soglasja k temi diplomskega dela, sicer mora prositi za podaljšanje roka za izdelavo diplomskega dela. O podaljšanju odloča Komisija za študijske zadeve.
Datum zagovora določi predsednik komisije po uskladitvi s člani komisije in z referentom za študijske zadeve v roku največ 60 dni od oddaje diplomskega dela.
Referat za študijske zadeve dostavi sklep študentu najmanj sedem delovnih dni pred zagovorom. Prav tako dostavi sklep vsem članom komisije in somentorjem pri diplomskem delu, njim dostavi tudi po en izvod diplomskega dela, strokovno poročilo mentorja o diplomskem delu (Obr. Dip 6) in podatke o študentu – diplomantu (osebni list).
Študent mora opraviti diplomski izpit najkasneje v roku dveh let po končanem študiju, v nasprotnem primeru o pogojih zaključevanja študija odloča ravnatelj.
4.7 POTEK ZAGOVORA DIPLOMSKEGA DELA
Zagovor vodi predsednik komisije za zagovor diplomskega dela.
Zagovor poteka v slovenskem jeziku ali v drugem jeziku, če je to odobril predavateljski zbor VPŠ Maribor.
O zagovoru diplomskega dela se piše zapisnik (Obr. Dip 11).
Študent zagovarja diplomsko delo pred komisijo, v kateri so predsednik komisije, član komisije in mentor (ter somentor). V komisijo so lahko imenovani le predavatelji višje šole.
Mentor študenta ne more biti predsednik komisije. Somentorji diplomskega dela so lahko dodatni člani komisije.
Zagovor je javen in objavljen vsaj sedem delovnih dni vnaprej na oglasni deski Višje prometne šole Maribor.
Člani komisije in študent se udeležijo zagovora s svojim izvodom diplomskega dela.
Komisija pred zagovorom na zaprti seji ugotovi, ali so podani vsi pogoji za zagovor in odloči o začetku zagovora.
Zagovor poteka tako, da predsednik najprej predstavi študenta in na osnovi potrjenega obrazca (Obr. Dip 11) ugotovi, da je študent opravil vse po programu določene študijske obveznosti. V nadaljevanju predsednik pojasni študentu postopek zagovora in najavi temo diplomskega dela. Mnenje o diplomskem delu prvi poda mentor.
Študent predstavi svoje diplomsko delo (približno 15 minut), pri tem poudari razloge za izbiro teme, najpomembnejše ugotovitve pri obravnavanju in priporočila organizacije. Za učinkovito predstavitev lahko uporablja avdiovizualne in druge tehnične pripomočke.
Člani komisije lahko zastavijo kandidatu svoja vprašanja – največ tri vprašanja – v pisni obliki in v kontekstu diplomskega dela. Študent nato odgovarja na prejeta in morebiti dopolnilna vprašanja članov komisije. Za zagovor na vprašanja se lahko študent pripravi do 15 minut od prejema vprašanja.
Zagovor traja do 45 minut.
4.8 OCENA DIPLOMSKEGA DELA
Po opravljenem zagovoru se člani komisije posvetujejo o oceni diplomskega dela in uspešnosti zagovora diplomskega dela. Ocene predlagajo po vrstnem redu: mentor, član komisije oziroma somentor in predsednik komisije. Glede ocene mora biti doseženo soglasje. Če o oceni ni soglasja, se to zapiše v zapisnik, kjer je potrebno razložiti vzroke za nesoglasje o oceni. Član komisije ima v tem primeru pravico zahtevati razveljavitev ocene, o čemer odloča ravnatelj.
Po zagovoru komisija na zaprti seji določi oceno diplomskega dela in zagovora. Predsednik komisije študentu z obrazložitvijo sporoči oceno, razglasi pridobljeni strokovni naziv in s priložnostnim nagovorom zaključi zagovor. Oceno vpiše predsednik komisije v zapisnik in kot zadnji podpiše zapisnik in sklep komisije o oceni diplomskega dela.
Komisija oceni diplomsko delo z eno izmed ocen: odlično (10), prav dobro (9), prav dobro (Cool, dobro (7), zadostno (6) ali nezadostno (5).
Pri ocenjevanju komisija upošteva:
• kakovost diplomskega dela in zahtevnost obravnavane zadeve – tako s strokovne plati kot glede ustvarjalnega prispevka kandidata in glede uporabnosti za obravnavano organizacijo;
• kakovost odgovorov na zastavljena vprašanja – zlasti vseobsežno obvladovanje znanj, ki jih obsega študijski program;
• kakovost predstavitve diplomskega dela;
• raven povprečne ocene kandidata med študijem.
Če o oceni ni soglasja, se sestavi poseben zaznamek v zapisniku, kjer je potrebno razložiti vzroke za neskladje o oceni. Ravnatelj skupaj s predsednikom komisije odloča o nadaljnjem poteku zagovora diplomskega dela najkasneje v naslednjih sedmih delovnih dneh.
Če komisija določi oceno nezadostno (5), se predsednik komisije v treh delovnih dneh posvetuje z ravnateljem, ki odloči, ali sme kandidat izdelati novo diplomsko delo pod istim naslovom ali pa si izbere drugo temo.
Študent sme v času študija največ dvakrat pristopiti k zagovoru diplomskega dela.
Če komisija ugotovi v diplomskem delu manjše, vendar nedopustne napake (npr. pravopis, navajanje literature ipd.), ki ne vplivajo bistveno na vsebino, lahko zagovor pogojno sprejme. Predsednik komisije razloži kandidatu zahtevane spremembe, ki jih vsebuje tudi sklep komisije.
Popravljeno delo odda študent v referatu za študijske zadeve najkasneje v 30-ih dneh po zagovoru, sicer se zagovor razveljavi.
Mentor v najkrajšem možnem času pregleda izvedene popravke in izpolni/dopolni sklep komisije za zagovor, na osnovi katerega predsednik komisije vpiše oceno v zapisnik.
Če komisija ugotovi, da je kandidat brez jasne oznake in navedbe vira dobesedno ali skoraj dobesedno uporabil v diplomskem delu obsežnejše delo tujega besedila, lahko diplomsko delo zavrne in negativno oceni, kar mora biti razvidno tudi v zapisniku.
Če se kandidat ne strinja z oceno, mora pisno pritožbo oddati referatu za študijske zadeve v treh delovnih dneh po zagovoru. Pritožbo obravnava predavateljski zbor v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja višjih strokovnih šol.
Po uspešnem zagovoru diplomskega dela izda Višja prometna šola Maribor študentu začasno potrdilo o diplomiranju. Začasno potrdilo podpiše ravnatelj.
Slovesna podelitev diplomskih listin je praviloma enkrat letno. Slovesnega podeljevalca in datum podelitve določi ravnatelj šole.
5 VIRI, LITERATURA
Viri so za bralca pomemben del prispevka, torej naj bodo popolni in točni. Ne navajajte virov, na katere se v tekstu niste sklicevali. Pomanjkljivosti zmanjšujejo vrednost diplomskega dela.
Seznam citiranih ali povzetih virov naj bo urejen po abecednem redu avtorjev. V seznamu citirane literature navedite vso literaturo, ki ste jo uporabili.
Pri sestavljanju seznama citirane literature navedite naslednje podatke:
a) Monografija - en avtor
Priimek, I. Naslov: podnaslov. Kraj: založba, letnica.
Primeri:
Mršić, N. Živali naših tal: uvod v pedozoologijo: sistematika in ekologija s splošnim pregledom talnih živali. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1997.
Weiner, A. B. Women of value, men of renown: new perspectives in Trobriand exchange. Austen: University of Texass Press, 1987.
Kolarič, D. Varnost v prometu in varnost pri delu. Maribor: Višja prometna šola, 2004.
Koler, R. Skladiščenje in notranji transport. Maribor: Višja prometna šola, 2004.
Metljak, M. Prometni predpisi v notranjem transportu. Ljubljana: Zavod za tehnično izobraževanje, 1986.
Pantar, B. Viličarji v notranjem transportu. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za varstvo pri delu, 1998.
Ogorelc, A. Mednarodni transport in logistika. Maribor: Ekonomsko–poslovna fakulteta, 2004.




b) Monografija - dva avtorja
Priimek, I. in Priimek, I. Naslov: podnaslov. Kraj: založba, letnica.
Primeri:
Kovačič, A. in Bosilj-Vukšić, V. Management poslovnih procesov. Ljubljana: GV založba, 2005.
Gradišar, M. in Resinovič, G. Informatika v organizaciji. Kranj: Založba Moderna organizacija, 1998.
Šuhel, P. in Murovec, B. Računalniška integracija proizvodnje. Velenje: Gorenje d.d., Izobraževalni center, 2003.

c) Monografija - trije ali več avtorjev
Priimek, I., Priimek, I. in Priimek, I. Naslov: podnaslov. Kraj: založba, letnica.
Primeri:
Kovačič, A., Jaklič, J, Indihar M, in Groznik, A. Prenova in informatizacija poslovanja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2004.
Lambert, D. M., Emmelhainz, M. A. in Gardner, J. T. Developing and Implementing Supply Chain Partneships. International Journal of Logistics Management, 7 (2), 1–17, 1996.
Hames, B. D. in ostali. Notes in biochemistry. Reprinted. Oxford: BIOS scientific publishers Lt., 1999.

d) Navajanje člankov
I. Objavljenih v serijski publikaciji
Obvezni elementi so:
Priimek, I. Naslov članka: podnaslov članka. Naslov serijske publikacije: podnaslov serijske publikacije. Kraj, letnica izida, letnik, številka, strani.
Ležeče pišemo naslov serijske publikacije.
Primeri:
Bošnjak, B. Književna vzgoja v mladinski knjižnici: da ali ne? Otrok in knjiga: revija za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev. Maribor, 1998, let. 13, št. 46, str. 64–70.
Kovačič, A. Kakšne uporabniške programske rešitve potrebujemo? Uporabna informatika. Ljubljana: Slovensko društvo Informatika, 1997, let. 5, št.1 , str. 8–15.
Možina, S. Odličnost in ustrezno postavljanje ciljev. Neprofitni management: prva slovenska strokovna revija za promocijo vodenja v neprofitnem sektorju. Ljubljana: Založba Educa, 2005, let. 3, št. 1, str. 17–23.

II. Objavljenih v zbornikih
Priimek, I. Naslov članka: podnaslov članka. V: Naslov zbornika: podnaslov zbornika. Kraj: Založba, leto, stran.
Primera:
Lavrenčič, D. in Mlakar, I. Vloga mladinskega knjižničarja pri razvijanju bralnih sposobnosti. V: Branje skrb vseh: 2. strokovno posvetovanje Bralnega društva Slovenije. Ljubljana: Bralno društvo Slovenije, 1998, str. 153–154.
Zwitter, T. in Munari, U. Spectrophotometric surveys of faint CVs. V: Wild Stars In The Old West: Proceedings of the 13th North American Workshop on Cataclysmic Variables and Related Objects. San Francisco: Astronomical Society of the Pacific, 1998, let. 137, str. 35.

III. Anonimnih člankov v leksikonih, enciklopedijah, slovarjih
Naslov publikacije: podnaslov. Kraj: Založba, leto izd., str.
Primer:
Slovar slovenskega knjižnega jezika: druga knjiga: I-Na. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1975, str. 81.
Dorling Kindersley ultimate visual dictionary of science. New York: DK publishing, 1998, str. 222.

IV. Navajanje uradnih dokumentov
Ime uradnega dokumenta. Naslov publikacije, številka/leto, str.
Primer:
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Uradni list Republike Slovenije, št. 12/96, str. 841–862.

e) Navajanje elektronskih virov, delov elektronskih monografij, podatkovnih baz, računalniških programov
Avtor. Naslov dokumenta [vrsta medija]. Kraj izdaje : Založba. (Datum citiranja). Dostopnost
Primeri:
Bobek, S. [online]. ERP Informacijske rešitve. (Citirano 3. 5. 2008). Dostopno na naslovu: www.epf-oi.uni-mb.si/clani/bobek/Posčinformatika/vs7gra.htm
EAN Slovenija [online]. Uporabniški priročnik. (Citirano 5. 12. 2008). Dosegljivo na naslovu: http://www.gs1si.org/doc/GUM/vsebina/00.html

Jerina, M. [online]. Uvedba celovitega informacijskega sistema. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. (Citirano 5. 12. 2008). Dosegljivo na naslovu: http://www.cek.ef.unilj.si/u_diplome/semolic1641.pdf


SEZNAM SLIK
SLIKA 1: PRIMER POSTAVITVE SLIKE 14
SLIKA 2: LETALIŠČE 15
SLIKA 3: PRIPRAVA IN IZVEDBA STORITVE 15
SLIKA 4: POVEZOVALNA LESTVICA IZDELKOV IN STORITEV 16

SEZNAM PREGLEDNIC
TABELA 1: PRIMERI PISAV 12
TABELA 2: MATRIKA ODGOVORNOSTI 17
TABELA 3: KOMUNIKACIJSKI KANALI IN SREDSTVA 17

PRILOGE
Priloge niso sestavni del diplomskega dela. V prilogah so zajete informacije, ki so sicer potrebne za celovit prikaz dela, vendar bi z odvračanjem pozornosti od glavne teme motile potek sporočila diplomskega dela. V priloge spadajo daljša matematična izvajanja, načrti, daljši računalniški izpisi, merilne metode, vsebina priložene zgoščenke itd.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
spss
Administrator foruma


Pridružen/-a: 11.09. 2009, 20:10
Prispevkov: 834

PrispevekObjavljeno: 12 Nov 2011 13:29    Naslov sporočila: Navodila za izdelavo diplomske naloge, sprejeta na 11. redni Odgovori s citatom

Navodila za izdelavo diplomske naloge, sprejeta na 11. redni seji Senata UL FPP dne 28.06.2006 NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKE NALOGE
Diplomska naloga mora biti izdelana v skladu s Pravili UL FPP.
Napisana mora biti v formatu A4, tiskana obojestransko, vezana v trde platnice modre barve. Jezik diplomske naloge mora biti slovenski, le izjemoma, v dogovoru z mentorjem, je lahko napisana v angleškem jeziku (111.člen Statuta UL). Obvezno mora biti jezikovno pregledana.
Na naslovni strani mora biti napisano:
• na vrhu na sredini: UNIVERZA V LJUBLJANI,
• pod tem: FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET ,
• na sredini strani: ime in priimek kandidata,
• pod tem: naslov diplomske naloge,
• pod tem DIPLOMSKA NALOGA,
• na dnu v sredini: Portorož, mesec in leto izdelave.
Prvi list je oblikovan kot naslovna stran, le da je brez imena in priimka diplomanta, za napisom DIPLOMSKA NALOGA pa mora biti napisano še naslednje:
• mentor: (npr. doc. dr. Peter Lah, univ.dipl.inž.tehnol.prom.), lastnoročni podpis,
• študent: (ime in priimek), lastnoročni podpis,
• jezikovni pregled: (npr.: Alenka Puh, prof.), lastnoročni podpis,
• vpisna številka: (npr. 00267324),
• študijski program: (npr. Visokošolski strokovni študijski program Pomorstva),
• smer študija: (npr. Navtika).
Drugi list je pisni sklep Komisije za študijske zadeve ali Senata UL FPP o odobritvi teme in mentorja diplomske naloge, s podpisom dekana ali prodekana za študijske zadeve in overjen z okroglim pečatom UL FPP.
Prvi in drugi list nista oštevilčena.
Tretji list je PREDGOVOR. Obsega lahko največ eno stran, v njem pa so navedeni predvsem motivi in razlogi, zaradi katerih se je študent odločil za obdelavo konkretne problematike v diplomski nalogi. Na kratko so lahko opisani tudi problemi, ki so se pojavili pri izdelavi diplomske naloge.
V predgovoru se lahko izrazi zahvala vsem tistim, ki so priskrbeli potrebne podatke, omogočili potrebne raziskave, omogočili uporabo laboratorijske opreme, ipd., ali pa so nudili posebno pomoč pri izdelavi diplomske naloge.
Če je diplomska naloga rezultat dela več diplomantov, mora biti v predgovoru jasno razviden prispevek vsakega diplomanta posebej.
1 Navodila za izdelavo diplomske naloge, sprejeta na 11. redni seji Senata UL FPP dne 28.06.2006
Četrti list je KAZALO diplomske naloge.
Peti list vsebuje povzetek naloge v slovenskem (pod naslovom POVZETEK) in angleškem (pod naslovom SUMMARY) jeziku.
V povzetku so na zgoščen način kratko predstavljeni problem, predmet obdelave in cilj naloge. Prav tako so kratko predstavljeni dobljeni rezultati in sklepi.
Strani od tretjega notranjega lista do konca povzetka so označene z rimskimi številkami (i, ..., vi, ...).
Besedilo diplomske naloge mora imeti naslednjo strukturo:
• Uvod: obsega naj 3-5 strani, predstavljeno naj bo področje obravnavane teme, definiran obravnavani problem in postavljen cilj diplomske naloge.
• Osrednji del:
- teoretično podpoglavje, ki obravnava dosedanja spoznanja o obravnavanem problemu, njegovo teoretično in praktično podlago, pomembnost, aktualnost, ...
- analitično podpoglavje, ki vsebuje spoznanja in stališča, s katerimi se dokazuje pravilnost postavljenih predpostavk o definiranem problemu.
- sintetično podpoglavje, kjer se na temelju rezultatov iz predhodnega poglavja oblikujejo sklepi, rešitve, predlogi in akcije za določene tehnične, tehnološke, organizacijske in podobne rešitve.
• Zaključek diplomske naloge mora vsebovati sintezo najpomembnejših spoznanj in rešitev, do katerih je prišel študent pri obravnavanju omenjene problematike in pisanju diplomske naloge. Obsega naj največ 3 strani.
Po zaključku se kot posebna točka diplomske naloge navede Literatura. Seznam uporabljene literature se napiše po abecednem vrstnem redu avtorjev in označi z zaporednimi številkami, v skladu z bibliotekarskimi pravili. Avtorje knjig se navaja brez akademskih nazivov.
• Primer seznama uporabljenih knjig:
1. Kolenc, Jurij: Organizacija in tehnologija cestnega prometa. UL FPP, Portorož, 1998.
2. Mayer, M., Miller, E.: Urban Transportation Planning. Mc Graw-Hill Book Company, New York, 1994.
• Primer uporabljenega znanstvenega in strokovnega članka:
1. Usenik, Janez: Model description of communication network. Proceedings of 2nd International Conference on Traffic Science, Trst-Patras, 1998, str. 287-291.
• Primer ostalih uporabljenih virov:
1. Novak Andrej, Avtorizirana predavanja pri predmetu Navtika, UL FPP, študijsko leto 1995/96.
• Primer spletnega vira:
1. RFID in the supply chain, White paper, April 2005, www.laranrfid.com.
2 Navodila za izdelavo diplomske naloge, sprejeta na 11. redni seji Senata UL FPP dne 28.06.2006
Če vsebuje diploma več kot pet slik, se na posebni strani, po seznamu literature, izdela Seznam slik, v katerem so naštete slike v takem zaporedju, kot se pojavljajo v nalogi.
Če vsebuje diploma več kot pet tabel, se na posebni strani, po seznamu literature oz. seznamu slik izdela Seznam tabel, kjer se po zaporednih številkah kot se pojavljajo v diplomi, napišejo naslovi tabel in strani, na katerih se v diplomski nalogi nahajajo.
Med priloge diplomske naloge, ki sestavljajo samostojno poglavje, sodi načeloma vse tisto gradivo, ki ga zaradi obsežnosti, dimenzij, ipd., v besedilu ni bilo mogoče predstaviti v obliki slik oz. tabel in ki bistveno doprinese h kakovosti in celovitosti naloge. Priloge so lahko izpolnjeni anketni obrazci, zemljepisne karte, sheme kompleksnih strojnih ali gradbenih elementov, tabelarni rezultati eksperimentov, računalniški programi, ipd.
Na sredini zadnje strani diplomske naloge se napiše tekst (velikost črk 16) z naslednjo vsebino:
S svojo častjo potrjujem, da sem to diplomsko nalogo izdelal/a popolnoma samostojno s pomočjo navedene literature in pod vodstvom mentorja/ice/ev.
Porotorž, (datum podpisa) ime in priimek diplomanta lastnoročni podpis
Če je diplomska naloga rezultat dela več diplomantov, mora vsak diplomant z lastnoročnim podpisom potrditi izdelavo svojega dela v diplomski nalogi.
3 Navodila za izdelavo diplomske naloge, sprejeta na 11. redni seji Senata UL FPP dne 28.06.2006
TEHNIČNA UREDITEV DIPLOMSKE NALOGE
• Pisava: Times New Roman velikosti 12.
• Razmik med vrsticami: ena in pol vrstice (1,5 lines).
• Poravnava besedila: obojestranska.
• Nastavitev strani: levi (notranji) rob 30 mm, desni (zunanji) rob 20 mm, spodnji in zgornji rob 20 mm.
• Poglavja in podpoglavja se označijo po t.i. decimalnem sistemu (1., 1.1., 1.2., 1.2.1., ...).
• Novo poglavje se mora začeti na novi strani.
• Naslovi poglavij in podpoglavij morajo biti levo poravnani.
• Formule v diplomski nalogi morajo biti označene z zaporedno številko, ob opisu formule je potrebno navesti vir, iz katerega je bila formula povzeta.
• Med slike spadajo grafi, sheme, fotografije, karte, ... Neposredno pod sliko mora biti naveden vir s pisavo velikosti 9. Zaporedna številka in naslov slike ter vir se obvezno napišejo pod sliko, sredinsko poravnano, kot npr.:
Vir: Smerdu [5]
Slika 1: Diagram dovoljene obremenitve transportnega sredstva
• Tabele se označijo z zaporednimi številkami in se skupaj z nazivom tabele napišejo nad tabelo ter se sredinsko poravnajo. Vir, iz katerega je bila tabela povzeta, se navede pod tabelo s pisavo velikosti 9. Primer:
Tabela 1: Vrednosti koeficienta drsenja za različna cestišča
Vir: avtor
• V primerih, ko študent citira posamezne pravne člene (npr. zaradi primerjave, kritične analize ali podobno), naj bodo le-ti izpisani v pisavi velikosti 10, da se takšno besedilo jasno razloči od ostalega teksta diplomske naloge. Pri citiranju predpisov se citat uporabi le prvič, ko se predpis citira. Imena predpisov naj bodo izpisana poševno, da se razločijo od ostalega besedila.
Vsak del diplomske naloge, ki ni avtorsko delo študenta, se označi z opombo pod črto. Opombe pod črto se pišejo s pisavo velikosti 9.
4 Navodila za izdelavo diplomske naloge, sprejeta na 11. redni seji Senata UL FPP dne 28.06.2006
1. V primeru, ko študent v diplomski nalogi citira eno knjigo avtorja, se opomba označi na naslednji način: zaporedna številka opombe, priimek in začetnica imena avtorja, citirana stran.
2. V primeru, ko študent v diplomski nalogi citira več knjig istega avtorja, se opomba označi na naslednji način: zaporedna številka opombe, priimek in začetnica imena avtorja, naslov dela, citirana stran.
3. Pri dobesednih citatih se citirano besedilo postavi med narekovaje (» «).
NAČINI ODDAJE DIPLOMSKEGA DELA
Študent predloži dokončano in vezano diplomsko nalogo študentskemu referatu v enem tiskanem izvodu, dveh izvodih pa v elektronski obliki (na CD-ju v PDF formatu). V kolikor ima kandidat somentorja ali več somentorjev, se število izvodov v elektronski obliki (na CD-ju) poveča za število somentorjev.
Končna verzija pripravljenega diplomskega dela, v tiskani obliki in na elektronskem mediju, mora biti opremljena s podatki, ki jih določajo ta navodila. Na elektronski verziji diplomskega dela morajo biti navedeni naslednji podatki: priimek in ime avtorja, naslov diplomskega dela ter mesec in leto predložitve diplomskega dela.
Pravila za oddajo diplomskega dela na elektronskem mediju:
Naziv PDF datoteke na zgoščenki naj bo sestavljen iz priimka in imena ter naj ne vsebuje črk ćčšđž (npr. študentski podatki so: Julija Prešeren naziv PDF datoteke bo naslednji: Prešeren Julija). Datoteka teksta ne sme biti zakodirana, tako da jo lahko referentka odpre brez vnosa gesla.
Tekst diplomskega dela in njegova postavitev (struktura) na zgoščenki morata biti identična tekstu in postavitvi v vezanem izvodu diplomskega dela. Diplomant(ka) mora zagotoviti, da datoteka ni okužena z virusom. Na zgoščenko napišite (lahko s flomastrom) naslednje podatke: (a) priimek in ime diplomanta (diplomantke), (b) naslov diplomskega dela ter (c) mesec in leto predložitve končne verzije diplomskega dela strokovni službi fakultete. Diplomsko delo na zgoščenki je vloženo v plastični ovoj in priloženo v trdo vezani izvod diplomskega dela oziroma v poseben žep na notranji strani zadnje platnice.
Prof. dr. Milan Batista
Prodekan za študijske zadeve
5
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
spss
Administrator foruma


Pridružen/-a: 11.09. 2009, 20:10
Prispevkov: 834

PrispevekObjavljeno: 14 Nov 2011 08:35    Naslov sporočila: Na podlagi Pravil Fakultete za državne in evropske študije j Odgovori s citatom

Na podlagi Pravil Fakultete za državne in evropske študije je Upravni odbor Fakultete za državne in evropske študije na svoji seji dne 6.2.2009 sprejel


Navodila za pisanje magistrskega dela


Magistrsko delo izdela študent ob zaključku podiplomskega študija. Magistrsko delo mora biti rezultat samostojnega raziskovalnega dela študenta magistrskega študija in zato ne more biti skupinsko delo. Usmerjeno je v kritično reševanje aktualnih družbenih in gospodarskih problemov. Magistrsko delo vsebuje rezultate raziskovanja, ki prispevajo k napredku in razvoju stroke in reševanju aktualnih problemov določenega strokovnega oz. znanstvenega področja. Pri obdelavi teme je študent podiplomskega študija dolžan z uporabo znanstvenih metod in strokovno-metodoloških postopkov sistemsko predstaviti rezultate svojega raziskovalnega dela.
Z magistrskim delom študent dokazuje svojo sposobnost izražanja in reševanja aktualnih praktičnih problemov gospodarstva, podjetij, zavodov, dejavnosti. To delo mora ustrezati sodobnim metodološkim in tehničnim standardom strokovnih oz. znanstvenih del.


1. Izbira teme

Teme oz. naslove magistrskega dela izberejo študenti izmed razpisanih tem ali jih predlagajo študenti v dogovoru z mentorjem. Tema se mora nanašati na strokovno oz. znanstveno področje, za katerega se študent usposablja. Naslov teme mora odražati vsebino magistrskega dela. Tema mora biti nova, primerna, aktualna in koristna.

2. Prijava teme

Pogoj za prijavo teme so opravljene vse predpisane obveznosti magistrskega študija (razen magistrske naloge).
K prijavi teme magistrskega dela študent obvezno priloži:
- izpolnjen in podpisan obrazec »Prijava teme«
- tri izvode dispozicije magistrskega dela
V primeru, da študent prijavlja magistrsko delo po znanstvenem magistrskem študiju, mora priložiti še:
- en izvod seminarske naloge tretjega semestra – zasnova magistrskega dela


2.1. Naslov
Mora biti nov, aktualen in koristen in mora enostavno in jasno ter nedvoumno odražati bistvo vsebine dela. Naslov ne sme biti niti predolg niti prekratek. Vsebovati mora ključne besede obravnavane tematike. Vsebuje do največ devet besed.

2.2. Dispozicija
Sestavljajo jo trije deli:
- pisni del dispozicije,
- struktura dela in
- jedro uporabljene literature in viri.


2.2.1. Opisni del dispozicije vsebuje:

a) Obrazložitev teme
Predloženi naslov teme magistrskega dela mora študent utemeljiti in dokazati njeno aktualnost in primernost.

b) Problem, predmet in hipoteze raziskovanja
Problem raziskovanja mora študent določno in jasno opredeliti. Sestavljeni problem lahko razstavi in ga obdela v več segmentih. Na podlagi glavnega problema študent opredeli predmet raziskovanja.
Ustrezno opredeljen problem in predmet raziskovanja sta študentu osnova za postavitev delovnih hipotez (predpostavke, ki jih mora dokazati).

c) Namen in cilji raziskovanja
Študent mora nedvoumno opredeliti namen in cilje , ki jih namerava doseči z raziskovanjem. Glavni cilj razdela v več podciljev. Po opredelitvi namena, glavnega cilja in podciljev je priporočljivo, da si postavi tudi vprašanja, na katera bo tekom raziskovanja, formuliranja in pisnega prezentiranja rezultatov raziskovanja poskušal dati utemeljene odgovore.

d) Ocena dosedanjih raziskovanj
Pred prijavo teme magistrskega dela mora študent proučiti številne bibliografske enote s področja obravnavane tematike in ugotoviti, da prijavljena tema predstavlja novost na obravnavanem področju in nudi možnost za kreativen prispevek k razvoju stroke.

e) Metode raziskovanja
V prijavi teme za magistrsko delo študent navede vse znanstvene metode, ki jih bo pri svojem raziskovanju uporabljal in s pomočjo katerih bo poskušal rešiti problem in predmet raziskovanja, dokazati postavljeno delovno hipotezo, ostvariti namen in cilje raziskovanja in odgovoriti na vsa postavljena vprašanja. Študent najpogosteje uporablja eno glavno znanstveno raziskovalno metodo. Poleg glavne metode uporablja tudi številne druge, ki se štejejo kot pomožne metode.

f) Strnjeni opis predvidenih poglavij
Pri vsakem delu oz. poglavju glede na delovne teze strnjeno navede, kaj namerava obdelati.

g) Pričakovani rezultati raziskovanja
Študent navede pomembnejše rezultate, ki jih pričakuje z izvedbo raziskave.

h) Preveritev hipotez
V tem delu študent napove, da bo preverjal hipoteze in način preverjanja le-teh.

i) Pričakovani prispevek raziskovanja k znanosti oz. stroki
Določno, precizno, nedvoumno študent opredeli pričakovani prispevek raziskovanja. Na tej podlagi se presoja strokovni prispevek študenta, njegova usposobljenost in primernost za pridobitev strokovnega oz. znanstvenega naslova in primernost teme magistrskega dela.

j) Uporaba rezultatov raziskovanja
Rezultati raziskovanja morajo pomeniti določen prispevek k stroki. Študent jasno in določno navede ob kakšnih predpostavkah se bodo lahko uporabljali rezultati raziskovanja, ki bodo predstavljeni v magistrskem delu.


2.2.2. Struktura dela
V strukturi dela študent navede okvirno kazalo magistrskega dela.

2.2.3. Jedro uporabljene literature in viri
V tem seznamu študent navede jedro slovenske in tuje literature in vire, ki jih bo uporabljal pri izdelavi magistrskega dela v obsegu najmanj 50 enot, od katerih mora biti najmanj 1/5 tujih virov.
Pri prijavi teme magistrskega dela, zlasti pri izbiri teme, opredelitvi delovnih tez (strukturi) in obrazložitvi teme se študent mora zavedati:
• da je magistrsko delo znanstveno oz. strokovno delo, ki mora prispevati k določeni stroki oziroma znanosti;
• da temeljna in uporabna raziskovanja temeljijo na številnih znanstvenih metodah in da mora študent kot mladi raziskovalec obvladati metodologijo in tehnologijo znanstvenega raziskovanja ter izdelave strokovnih del;
• da primerno prijavo teme lahko pripravi študent, ki poseduje solidno splošno in specifično znanje o obravnavani tematiki, ki je usposobljen za raziskovalno delo in ki je vsaj delno proučil aktualno literaturo obravnavane tematike, ki ima veliko željo in motiv, da konca začeto raziskovanje.
Omenjene in tudi druge predpostavke so pogoj za kakovostno prijavo teme magistrskega dela:
• da kakovostna prijava teme magistrskega dela obsega osem do deset strani,
• da se prijava z vsemi prilogami piše v prihodnjem času,
• v primeru, da študent vključi določene dele prijave teme v končni tekst magistrskega dela, se ta piše v preteklem času.

3. Izdelava magistrskega dela

Raziskovalno tematiko, ki jo obravnava v okviru problema in predmeta raziskovanja in postavljenih hipotez, mora izvesti z aplikativnim in razvojnim raziskovanjem. Rezultati raziskovanja, ki jih magistrsko delo predstavlja, morajo prinesti nova dejstva, nove informacije in nova spoznanja za napredek stroke. Pri izdelavi magistrskega dela mora študent poznati in upoštevati: značilnosti magistrskega dela, namen in cilje magistrskega dela, strukturo magistrskega dela, dokumentacijsko podlago rokopisa in tehnično obdelavo magistrskega dela.

4. Namen in cilji magistrskega dela

Osnovni namen in cilj magistrskega dela in njegove uspešne obrambe je pridobitev strokovnega oz. znanstvenega naslova, na katerega se nanaša obravnavana tematika magistrskega dela. Poleg tega temeljnega cilja ima magistrsko delo še vrsto drugih ciljev, kot je npr. poglobljeno in popolnejše poznavanje področja, usposabljanje za raziskovalno delo, usposabljanje za aktivno in tvorno sodelovanje v znanstvenoraziskovalnih skupinah in pridobitev veščine pisanja strokovnih oz. znanstvenih del. Z izdelavo dela mora študent pokazati: sposobnost uporabe teoretičnega in praktičnega znanja pri samostojni obdelavi aktualne in dotlej neobdelane teme strokovnih del, sposobnost uporabe metodologije in tehnologije znanstvenega raziskovanja, sposobnost uporabe tujih relevantnih spoznanj, stališč, znanstvenih dejstev, teorij idr., sposobnost formuliranja rezultatov raziskovanja in lastnih ugotovitev, do katerih je prišel pri svojem raziskovalnem delu, sposobnost pisanja tekstov strokovnih del, sposobnost, da aktivno in uspešno sodeluje v znanstvenoraziskovalnih skupinah.



5. Tehnična navodila za izdelavo magistrskega dela

Magistrsko delo mora biti vezano pa v temno modro platno ali podoben material (trda vezava). Napisi na naslovni strani so vtisnjenimi z zlatimi črkami.

Standard papirja: A4

Format strani: pokončen.

Robovi: robovi so zgoraj, desno in levo poravnani od roba 3 cm, spodaj pa 2,5 cm.

Pisava:
• Tip pisave: Priporočamo tip Arial
• Velikost znakov v besedilu: 11 točk pokončno (11 points, regular)
• 1,2 razmaka med vrsticami (1,2 line spacing)
• Obojestranska poravnava besedila (od roba do roba, justify)
• Morebitno deljenje besed z mehkim vezajem (soft hyphen)

Tisk
Od Kazala dalje (vključno s Kazalom) je tisk obojestranski v mehko vezanih in trdo vezanih izvodih.

Oštevilčenje
Strani morajo biti oštevilčene zaporedno od prve do zadnje strani (spodaj na sredini).
• Na prvi (notranji) naslovni strani oštevilčenje ni izpisano.
• Povzetek je oštevilčen z malo rimsko številko ii, abstract (povzetek v tujem jeziku) z malo rimsko številko iii in kazalo z malo rimsko številko iv, v...
• Drugi del spec. oz magistrskega dela (od uvoda do konca) se oštevilči z arabskimi številkami (1, 2, 3,…. ker pomeni, da je prva stran uvoda označena s številko 1).

Obseg besedila
Praviloma od 150.000 - 200.000 znakov (to je 90 do 120 strani besedila), morebitne priloge se dodajo posebej.


6. Struktura magistrskega dela

Magistrsko delo ima svojo strukturo ali kompozicijo, ki je podana v delovnih tezah. Struktura pomeni sestavo, vsebinsko razporeditev in povezanost vseh delov magistrskega dela. Struktura magistrskega dela zajema vse sestavine oz. prvine magistrskega dela:

6.1. Povzetek
Povzetek obsega pregled oz. jasno vsebino celotnega dela. Namenjen je javnosti kot informacija o magistrskem delu in omogoči bralcu, da hitro spozna bistvene značilnosti dela. Povzetek se piše v materinem jeziku in v enem od svetovnih jezikov. Ob koncu povzetka in abstracta se navedejo ključne besede oz. key words.

6.2. Kazalo (vsebina)
Vsebina dela je osnovni načrt dela, ki omogoča bralcu, da lahko hitro najde potrebne informacije v delu. Vsebina predstavlja v bistvu številčni in tekstualni pregled delov in poddelov oz. magistrskega dela, s pomočjo katerega se lahko hitro najdejo strani, kjer so ti deli in poddeli napisani (glej prilogo št. 1).

6.3. Uvod
Obvezna sestavina je uvod. Uvod je začetni in pristopni del, ki predstavlja magistrsko delo in tudi lik avtorja. Z uvodom avtor uvede bralca v področje obravnavane tematike, spoznava ga s problemom in predmetom raziskovanja, postavljenimi hipotezami, namenom in cilji raziskovanja, oceno že opravljenih raziskav, znanstvenimi metodami in s strukturo oz. kompozicijo magistrskega dela. Uvod se piše po napisanem rokopisu dela. Vsebuje konkretizirane navedbe, ki jih je študent navedel v obrazložitvi in delovnih hipotezah ob prijavi teme s tem, da je v obrazložitvi ob prijavi uporabljal prihodnji čas, ob končnem oblikovanju uvoda pa uporablja pretekli čas. Uvod vsebuje praviloma naslednje sestavine:
• Problem in predmet raziskovanja s postavljenimi hipotezami.
• Namen in cilje raziskovanja.
• Oceno dotlej opravljenih raziskav.
• Metode raziskovanja.
• Strnjeni opis po predvidenih poglavjih.
Uvod ne sme biti niti prekratek niti predolg. Običajen obseg uvoda je do največ ene avtorske pole (5-10% celotnega obsega dela).

6.4. Obrazložitev tematike in označevanje delov magistrskega dela (obdelava teme)

6.5. Končni tekst
Končni tekst magistrskega dela študent obdela v treh delih oz. sklopih, in sicer:
• zgodovinsko-teoretični, retrospektivni ali eksplikativni del,
• analitično-eksperimentalni del in
• zaključni ali perspektivni del.

Zgoraj omenjeni trije temeljni deli magistrskega dela ne pomenijo, da ima magistrsko delo le tri dele in tri naslove teh delov. Ti deli pomenijo le vsebinske sklope oz. skupine, ki imajo več delov in poddelov s svojimi značilnimi naslovi. To še zlasti velja za analitično-eksperimentalni del, ki je najobsežnejši, kjer se rešuje raziskovalni problem in predmet raziskovanja ter dokazujejo postavljene hipoteze. Primerno je, da je celotna tematika magistrskega dela obdelana v do devet medsebojno povezanih delov, poleg uvoda in zaključka.
Deli in poddeli magistrskega dela se označujejo po decimalnem sistemu ali sistemu decimalne klasifikacije, največ do štiri decimalne enote. Vse decimalne enote s pripadajočimi naslovi se vpisujejo v vsebino magistrskega dela (decimalni sistem je 1, 10, 100 int, sistem decimalne klasifikacije je 1, 1.1, 1.1.1, 2. 2.1, 2.1.1 itn:).

Osrednji del magistrskega dela je njegov najpomembnejši del. V njem študent dokazuje svoje znanje, sposobnosti, izkušnje, kritičnost, ustvarjalnost, raziskovalno izkušenost in motiviranost. Logično mora povezovati relevantna spoznanja, dejstva, dokaze in misli pri opredeljevanju raziskovalnega problema in izvajanju zaključkov. Pri tem mora biti samostojen, objektiven pri presojanju in dajanju relevantnih ocen in predlogov, svojo samostojnost in odgovornost potrjuje z argumenti in utemeljenimi dokazi. V osrednjem delu študent citira tuja stališča, spoznanja in formulacije oziroma navaja uporabljeno literaturo v sklicevalnih zapisih.
• Doseženi rezultati in cilji raziskave.
• Preveritev hipotez.
• Prispevek rezultatov raziskave k znanosti oz. stroki.
• Uporabnost rezultatov raziskave.
• Zaključek (zaključni ali perspektivni del).
V tem delu študent jasno, sistematično, sistemsko in strnjeno predstavi relevantna spoznanja, informacije, stališča, ugotovljena dejstva, ki so obdelana in obširno obrazložena v analitično-eksperimentalnem delu magistrskega dela in kjer je dokazana ali ovržena postavljena hipoteza. V tem delu se ne navajajo citati in opombe pod črto. V tem delu tudi ne označujemo z enotami decimalnega sistema, temveč jih formuliramo kronološko po strukturi magistrskega dela v odstavkih.

Spisek uporabljene literature in virov
Ob koncu magistrskega dela je treba dati prikaz vse uporabljene literature in virov, po skupinah in po abecedi avtorjev citiranih del ter oštevilčeno z zaporedno številko. Spisek mora obsegati najmanj 50 enot, od katerih mora biti najmanj 1/5 tujih virov.

Spisek slik in tabel (po potrebi)
Tabele, grafikone, skice, sheme, karte, zemljevide in druge ilustracije, ki so vključene v tekst magistrskega dela, se prikažejo kronološko, posebej za vsako vrsto ilustracij.
Seznam uporabljenih kratic in okrajšav (po potrebi). Kratice in njihovi prevodi se podajo v posebnem pregledu.

Seznam slovenskih prevodov tujih izrazov (po potrebi)
Priloge (če obstajajo)
Anketni listi, analizne tabele, uporabljeni dokumenti in podobno se prikažejo kronološko v popisu prilog.

Izjava o avtorstvu in navedba lektorja
V izjavi kandidat navede sledeče:
S podpisom zagotavljam, da:
• je predloženo magistrsko delo
z naslovom _______________________________________________izključno rezultat
mojega lastnega raziskovalnega dela;
• je delo popravljeno v skladu s pripombami mentorja in članov komisije.
• sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev, ki jih uporabljam v predloženem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;
• se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 139/2006);
• je elektronska oblika identična s tiskano obliko predloženega dela ter soglašam z objavo dela na fakultetnih straneh;
• da je delo lektoriral/-a_____________________________.



7. Dokumentacijska podlaga rokopisa magistrskega dela

Dokumentacijska podlaga rokopisa magistrskega dela je citiranje literature in virov, opombe pod črto in ilustracije.

7.1. Citiranje
Pri pisanju je treba strogo ločiti avtorjev tekst od tujega teksta, tujih spoznanj, misli, idej, podatkov, ilustracij idr. Pisec lahko prevzame definicije pojmov, znanstvena dejstva, ideje, podatke, informacije, ilustracije idr., vendar mora vedno na jasen in običajen način navesti, čigavo je in od kod je vse to prevzel. To doseže s citiranjem. S citiranjem se razume pisno ali ustno navajanje od besede do besede tujih delov teksta ali besed, ki se lahko preverijo.
Namen citiranja je večstranski. S citiranjem študent ilustrira nek problem, ki mu služi kot dokaz, s katerim argumentira lastno misel s tem, ko se sklicuje na določeno avtoriteto.
Študent pogosto uporablja citate zaradi nasprotovanja mislim drugega avtorja, da bi tako bili njegovi protiargumenti bolj prepričljivi.
Če v citatu znotraj neke navedbe izpusti določene besede ali dele teksta, to označi s tremi pikami. To so t. i. iztrgani citati, pri katerih je treba posebej paziti, da se s tem ne spremeni smisel avtorjevih misli.
Če je citat napisan v ležečih črkah ali poudarjeno, ga študent mora v takšnih črkah tudi citirati. V primeru, da avtor želi poudariti citat in ga napiše poudarjeno ali v ležečih črkah, mora to v opombi pod črto navesti (npr. podčrtal avtor).
V strokovnih delih, ki so namenjena predvsem tujini in če je citat odločilnega pomena, avtor lahko citate navede v jeziku, v katerem so napisani. Citat v tujem jeziku mora prevesti in prevod navesti v opombi pod črto.

Pri citiranju mora avtor upoštevati obseg tujega teksta glede na rezultate lastnih raziskovanj in lastnih spoznanj. Citati morajo biti skladno inkorporirani v tekst in povezani s temo znanstvenega ali strokovnega dela.
Dobesedno prevzemanje tujih delov teksta mora avtor dati v narekovaje in ob koncu prevzetega teksta navesti tuje delo na običajen način. Če študent daljši tekst interpretira z lastnimi besedami in na svoj način (parafrizira), mora navesti vir, iz katerega je prevzel parafrizirani tekst. Nenavajanje tujih avtorjev in njihovih del se smatra kot plagiat (intelektualna kraja).

7.2. Opombe pod črto
Z opombami pod črto se pojasnjuje nekaj v povezavi z obravnavano problematiko. Obstajata dve vrsti opomb pod črto, in sicer:
• Eksplikativne opombe. Te opombe so dopolnilne obrazložitve posameznih delov obrazložitev, določenih podatkov, informacij, stališč, dejstev ali spoznanj, ki so navedeni v tekstu.
• Primerjalne opombe. Napotujejo bralca na neko drugo bibliografsko enoto, ki obravnava enako ali podobno problematiko, ali na dele istega vira.
Opombe pod črto se pišejo na koncu strani, odvojene s črto od glavnega teksta (črta je dolga do ene petine dolžine vrstice) in so označene z arabsko številko. Opomba pod črto je vedno na isti strani in je povezana z isto številko v tekstu. Številke opomb pod črto se praviloma pišejo kronološko po zaporednih številkah od začetka in do konca dela.
Načinov oz. sistemov citiranja je več vrst. Uporabljata se predvsem dva glavna načina oz. sistema:
• evropski način,
• ameriški oz. harvardski način.
Priporoča se Harvardski sistem sklicnih opomb (citiranje). Za ta sistem citiranja je značilno direktno povezovanje citatov z bibliografskimi enotami iz popisa literature na koncu stavka v okroglem oklepaju.

• Najprej se navede avtor citata, nato sledi letnica dela, iz katerega je vzet citat,
in stran, na kateri je zapisan citat (Jerovšek, 2006, str. 37).
• Če sta avtorja dva, zapišemo oba (Jerovšek in Čebulj, 1995, str. 125). Pri besedilih z več kot dvema avtorjema se navede le ime prvega avtorja in doda »et al.« (Jerovšek et al., 2005, str. 43).
• Pri sklicevanju na določeno idejo brez citiranja se vir označi na naslednji način
(glej Jerovšek, 2007, str. 123).
• Citiramo lahko tudi ugotovitev določenega avtorja (npr. Jerovšek), ki jo je v svojem delu povzel drugi avtor (npr. Čebulj). Gre za citiranje po sekundarnem viru (ne po originalu). Označi se tako, da najprej navedemo avtorja citata (original), nato se zapiše »v:« in navede priimek avtorja dela (Jerovšek v: Čebulj, 1998, str. 20).
• Pri splošnem sklicevanju na določenega avtorja oziroma delo se navedeta le priimek in letnica (Jerovšek, 2005). Takšno sklicevanje naj bo preje izjema kot pravilo.
• Pri povzemanju besedila drugega avtorja se besedilo navede brez navednic, zraven pa se zapiše, da gre za povzeto besedilo (po Jerovšek, 1998, str. 62)
• Če je citiranih več del istega avtorja z enako letnico, se dela znotraj letnice razvrstijo na abecedni način tako, da se k letnici izdaje dela glede na vrstni red doda še mala tiskana črka (Jerovšek, 1996a, str. 101).
• Če je v besedilu dela pri povzemanju citata že naveden avtor, se v oklepaju zapiše samo letnica in stran vira (npr. … podobno meni tudi Jerovšek (2006, str. 307), ki pravi, da je ...).
• Pri navajanju zakonov, predpisov,… se v oklepaju navede kratica zakona (predpisa,…) in citirani člen (ZLS, 34. člen).
• Pri navajanju anonimnih virov (npr. Statistični letopis) se v oklepaju navede kratica ali oznaka vira, letnica in stran (SL, 1995, str. 57).
• Pri navedbi citata iz gradiva, ki je bilo objavljeno na internetu, veljajo prav tako pravila harvardskega sistema sklicnih opomb (avtor, leto, stran). Iz zapisov na spletu dostikrat ni razviden avtor, zato namesto njega zapišemo nosilca (avtorskih, moralnih, materialnih) pravic. V kolikor iz zapisa na spletu ni razvidna številka strani, jo izpustimo. Besedilo objavljeno npr. na spletni strani Fakultete za državne in evropske študije http://www.fds.si/studij/navodila za pripravo magistrskih nalog_2009.pdf bi v besedilu navedli kot (Fakulteta za državne in evropske študije, 2009), povezavo (link) pa bi zapisali v seznam literature in virov skladno s pravili za navedbo literature in virov.
• Pri navedbi citata iz dela, ki je bilo objavljeno na internetu in je objavljen tudi v obliki knjige (oziroma kot del knjige, članek,…), navedemo tako, kot da bi uporabili delo v izvorni (knjižni) obliki.

7.3. Navajanje literature in virov

Pri navajanju literature (virov) velja, da moramo vključiti vsa dela, ki smo jih na kakršenkoli način uporabljali pri pisanju dela. Dela morajo biti razporejena v skupine (knjige, članki v revijah, itd). Seznam uporabljenih del znotraj posamezne skupine je oblikovan glede na abecedni vrstni red priimkov avtorjev in je oštevilčen z zaporedno številko. Če ima posamezno delo več avtorjev, so v seznamu literature navedeni vsi avtorji (poleg imena avtorja, ki je prvi naveden, se zapišejo imena ostalih avtorjev).

1. Samostojne publikacije
PRIIMEK, Ime (lahko tudi začetnica imena). Naslov dela. Založba, Kraj, letnica.
Primer:
ČEBULJ, Janez. Upravno pravo – teme predavanj (študijsko gradivo). Fakulteta za državne in evropske študije, Brdo pri Kranju, 2009.

2. Članek v reviji
PRIIMEK, ime. Naslov članka. Naslov revije. leto, letnik izhajanja, številka revije, izdajatelj, kraj in leto, strani.
Primer:
JAMBREK, Peter. Temeljne pravice in svoboščine. Dignitas, Revija za človekove pravice. 2006, let. 10, št. 31/32, str. 3-21.

3. Prispevek oziroma poglavje v knjigi, zborniku
Če gre za prispevek v knjigi oziroma zborniku z več avtorji, se najprej navede priimek in ime avtorja prispevka (poglavja) in naslov prispevka. Nato se zapiše »V:«, ime in priimek tistega, ki je zbornik (knjigo) uredil ter v oklepaju (ur.): naslov dela, izdajatelj, kraj, letnica, strani.
Primer:
JAMBREK, Peter. Preambula. V:
ŠTURM, Lovro (ur.). Komentar ustave RS, Fakulteta za podiplomske, državne in evropske študije, Ljubljana, 2002, 30-42.

4. Zakoni
Naslov zakona. Objava, popravki.
Primer:
Zakon o državni upravi. Uradni list RS, št. 52/2002, 110/2002, 56/2003, 61/2004, 123/2004 in 24/2005.

5. Viri iz različnih publikacij (časopisi, informativna gradiva,..)
Viri pri katerih sta navedeni le začetnici imena in priimka avtorja:
Začetnici imena in priimka, naslov članka. Naslov publikacije, leto izdaje, številka publikacije,
stran(i)
Primer:
B. J. Izobraževanje uradnikov. Večer, 1995, št. 105, str. 3.
V kolikor avtor dela oziroma lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu avtorja
zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…):
Lastnik materialne avtorske pravice, naslov članka. Naslov publikacije, leto izdaje, številka
publikacije, stran
Primer:
Delo. Koliko komu?. 1998, št. 34, str 22.

6. Viri z interneta
Dela, ki so objavljena samo na internetu navajamo tako, da namesto založbe, kraja izdaje, letnice in strani navedemo ustrezni popolni naslov dokumenta - URL (Uniform Resource Locator). Števila strani pri navajanju del z interneta ne navajamo. Če je na dokumentu zapisan datum objave potem zapišemo navedeni datum. V kolikor na dokumentu ni zapisanega datuma pa navedemo datum, ko smo dokument našli.
Primer:
Reinermann, H. Electronic Government - Anticipating the Tide of Change. URL=«http://www.ocg.or.at/
confpaper/tc/reinermann/paper.html;internal&sk=ROBOT«. 6.8.1998.
V kolikor avtor dela oziroma lastnik moralne avtorske pravice ni znan se na mestu avtorja
zapiše lastnika materialne avtorske pravice (podjetje, zavod,…).
Primer:
OECD. Establishing professional and impartial administration. URL=«http://www.oecd.org/puma/
sigmweb /acts/act4.htm«. 25.11.1999.

7. Ostali (anonimni) viri
Pri ostalih (anonimnih) virih se navedba vira začne s kratico (označbo) vira in letnico izdaje
(oboje v oklepaju). Temu brez vejic sledi naslov vira. Npr.:
Primer:
(SL, 1995) Statistični letopis 1995. Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana.

7.4. Reference in opombe
Reference in opombe se navajajo pod črto, velikost črk je 10 točk, pokončno. Mesto v besedilu, na katero se nanaša opomba, in opomba pod črto se označujeta s številko. Številčenje opomb je zaporedno od začetka do konca besedila.

7.5. Seznam grafikonov
Seznam grafikonov (slik, tabel) je oblikovan tako, da so grafikoni navedeni po zaporednem seznamu, glede na vrstni red pojavljanja v besedilu. Za vsak posamezen grafikon se navede številčna oznaka grafikona, naslov grafikona in številka strani na kateri je naveden grafikon (seznam je izoblikovan po principu kazala).

Ilustracije so razne tabele, grafikoni, načrti, zemljevidi, fotografije, sheme in drugi avtorjevi dokazi, ki jih avtor uporablja za ilustracije teksta, da bi s tem nazorneje in enostavneje predstavil zapletene pojave bralcu.

Tabela je sistematičen pregled podatkov o značilnostih opazovanih pojavov, do katerih se pride z grupiranjem, zbiranjem in obdelavo. Je primerna oblika prikazovanja obdelanih številčnih podatkov, dobljenih z anketiranjem, eksperimentiranjem ali na drugačen način pridobljenih podatkov.

Grafikon nazorno prikazuje in predoča pojave s pomočjo znakov in geometrijskih likov. S pomočjo grafikona lahko hitro vidimo odnose, korelacije in funkcionalne povezanosti med proučevanimi podatki oz. dejavniki nekega procesa.

Načrti se zlasti uporabljajo na znanstveno tehničnih področjih in predstavljajo določene predmete najpogosteje v ortogonalni projekciji s potrebnimi izračuni in podatki.

Zemljevidi kot posebne ilustracije se zlasti uporabljajo na področju prometnih znanosti za prikazovanje položaja posameznih držav, prometnic, poti idr.

Fotografije se uporabljajo predvsem v delih, ki obravnavajo promet, s katerimi se prikazujejo npr. prevozna sredstva, manipulativna sredstva, kontejnerski terminali, morske luke, pristanišča idr.

Sheme predstavljajo in prikazujejo odnose, zapletene postopke, pojave ..., ki zamenjujejo dolge opise.

Slika
Slika je določena površina, na kateri se z organizacijo načrtov in barv ustvarja iluzija dejanskih pojavov narave in prostora. Navajanje in označevanje slik v besedilu magistrskega dela morajo biti slike označene z zaporednimi številkami, naslovljene (npr. Slika 1: Predlog potrdila o diplomiranju) ter zapisane krepko. Postavljene morajo biti na mesta, kamor vsebinsko sodijo. V besedilu morajo biti omenjene tako, da se navede njihova številka (npr. kot je to prikazano na sliki 1). Slike se ravnajo sredinsko.
Vsaka slika mora imeti:
• zaporedno številko (npr. Slika 7:, Slika 8:, itd),
• naslov, ki je zapisan z malimi poudarjenimi črkami,
• jedro (slika s podatki oziroma informacijami),
• vir, na osnovi katerega je slika prirejena ali povzeta.
V kolikor je potrebno se za jedrom slike navedejo tudi opombe, kratice in simboli, ki razlagajo, dopolnjujejo ali dodatno pojasnjujejo vsebino slike.

Primer:
Slika 1: Predlog potrdila o diplomiranju
Diploma
Ime in priimek dipolmata(ke): Tina VZOREC
je z naslovom diplomskega dela: RAZVOJ JAVNE UPRAVE
NA SLOVENSKEM
dne: 26.01. 2009 diplomirala na univerzitetnem študijskem programu Javna uprava 1. stopnje
in si s tem
pridobila strokovni naziv: diplomantka javne uprave (UN)
Fakulteta za državne in evropske študije
Dekan:
Vir: Janežič (2009, str. 12)

Če je slika prevzeta iz literature, mora biti v naslovu slike naveden vir (glej primere citiranja), celoten zapis vira pa naveden v spisku literature oziroma med viri. Debelina črt na slikah naj bo najmanj 0,5 točke in velikost črk na slikah najmanj 10 točk (oboje kot na zgornjem primeru).

Zgoraj zapisana določila, ki se nanašajo na slike, se smiselno uporabljajo tudi za prikaz tabel in drugih ilustracij, s tem da je v osrednjem delu tabele najprej zapisana glava in nato jedro tabele. V glavi, gornjem delu, tabele je označena vsebina posameznih stolpcev. Zapisi v glavi naj bodo poravnani sredinsko, v prvem stolpcu pa levo. Vrednosti v stolpcih so poravnane desno.
Primer:
Tabela 1: Udeleženci seminarjev v letu 2008, po področjih in glede na spol
ženske moški
jezikovni 36 23
organizacija 12 54
računalništvo 67 45
ekonomika 11 17
Vir: Ravnikar (2008, str. 6)

7.6. Seznam uporabljenih kratic in okrajšav
V seznamu se uporabljene kratice razvrstijo na abecedni način. Poleg kratice se zapiše
pomen kratice.
Primer:
ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku




7.7. Seznam slovenskih prevodov tujih izrazov
Navedbi uporabljenega jezika sledi seznam izrazov, po načelu tuj izraz – slovenski prevod. Navedejo se predvsem prevodi tistih tujih izrazov, ki še niso v splošni uporabi.
Primer:
Prevodi iz angleškega jezika
ability test - test sposobnosti
knowledge test - test znanja

8. Oblika magistrskega dela

8.1. Zunanja stran
Na zunanji strani magistrskega dela (na platnicah) mora biti v sredini zgoraj z velikimi tiskanimi črkami napisano FAKULTETA ZA DRŽAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE. Na sredini strani je z velikimi tiskanimi črkami zapisan NASLOV MAGISTRSKEGA DELA. Sledi ena vrsta presledka in nato z malimi tiskanimi črkami zapisana vrsta dela: MAGISTRSKO DELO. Sledi ena vrsta presledka in pod tem navedba imena in priimka kandidata. V spodnji vrsti je z malimi črkami zapisano Kranj in leto oddaje magistrskega dela.


8.2. Prva stran
Zgoraj je na sredini lista z velikimi tiskanimi črkami napisano FAKULTETA ZA DRŽAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE. Na sredini lista je z velikimi naveden NASLOV MAGISTRSKEGA DELA, nato je ena vrsta presledka in z velikimi črkami zapisano MAGISTRSKO DELO. V spodnjem delu je z malimi črkami na levi strani navedeno Kandidat oziroma Kandidatka, poleg tega, nekoliko odmaknjeno v desno, zapiše kandidat(ka) svoje ime in priimek in pod njim vpisno številko. Sledi navedba študijskega programa (npr.: magistrski študijski program Državne in evropske študije, magistrski študijski program Mednarodne, primerjalne in evropske študije, magistrski študijski program Javna uprava II. stopnje, magistrski študijski program Mednarodne in diplomatske študije II. stopnje..). Sledi navedba Mentor in poleg tega (poravnano z imenom kandidata(ke) naveden znanstveni in strokovni naslov ter ime in priimek mentorja (npr. prof. dr. Janez Čebulj). V zadnji vrstici je na sredini zapisano Kranj in leto oddaje.

8.3. Označevanje in zapis delov magistrskega dela
Označevanje delov magistrskega dela temelji na dekadnem (decimalnem sistemu), pri čemer se poglavje lahko deli na najmanj dve podpoglavji. Priporočamo, da poglavij ne členite preveč, saj to zmanjšuje preglednost (priporočamo največ do štiri ravni, kot je to navedeno v spodnjem primeru).
Primer:
1 POGLAVJE, 14 TOČK, VELIKE ČRKE, POKONČNO, KREPKO
1.1 PRVO PODPOGLAVJE, 12 TOČK, VELIKE ČRKE, POKONČNO, KREPKO
1.1.1 Drugo podpoglavje, 12 točk, male črke, pokončno, krepko
1.1.1.1 Tretje in vsako naslednje podpoglavje, 12 točk, male črke, poševno, krepko
Pri označevanju in zapisu delov magistrskega dela velja:
• Naslov (vsakega) poglavja je zapisan na vrhu nove strani,
• Za naslovom poglavja sta dve vrstici prazni, nato sledi besedilo oziroma
navedba podpoglavja.
• Pred naslovom prvega in drugega podpoglavja sta dve vrstici prazni, pred
naslovom tretjega in vseh naslednjih podpoglavij je ena vrstica prazna.
• Za naslovom vsakega podpoglavja je ena vrstica prazna.
• Poglavja oziroma podpoglavja (kakor tudi slike, tabele,…) so oštevilčena z
arabskimi številkami.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po sprejetju na Upravnem odboru Fakultete za državne in evropske študije in po objavi na e-oglasni deski.

Datum: 6.2.2009

Prof. dr. Tone Jerovšek
Predsednik UO



Priloge:
PRILOGA 1 – Primer Zunanje strani magistrskega dela
PRILOGA 2 - Primer Notranje strani magistrskega dela
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Statistična obdelava podatkov SPSS, magistrska naloga, diplomska Seznam forumov -> Pomoč pri oblikovanju diplomske naloge Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran 1, 2  Naslednja
Stran 1 od 2

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.