Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

spss

GIMNAZIJA POLJANE
STROSSMAYERJEVA 1
1104 LJUBLJANA

NAVODILA ZA IZDELAVO PISNIH NALOG
po mednarodnih standardih ISO

Avtorici: Milena BON
Polona LAH SKERGET

Ljubljana, junij 2004

KAZALO

1 UVOD 4
2 OBLIKOVANJE PISNIH NALOG 4
2.1 Naslovna stran 4
2.2 Velikost, papir in tisk 5
2.3 Robovi 5
2.4 Razdalja med vrsticami 6
2.5 Številčenje strani 6
2.6 Sprotni naslov = pagina viva – na vrhu strani (glava) 6
2.7 Številčenje poglavij 6
2.8 Opombe pod črto – na dnu strani (noga) 6
2.9 Tabele in slike 6
3 VSEBINSKO ZAPOREDJE SESTAVIN PISNEGA IZDELKA 7
3.1 Izvleček in ključne besede 7
3.2 Kazala 8
3.2.1 Kazalo vsebine 8
3.2.2 Kazalo slik 8
3.2.3 Kazalo okrajšav in simbolov 8
3.3 Osnovno besedilo 8
3.4 Zahvale 8
3.5 Priloge 9
3.6 Viri in literatura 9
3.7 Abecedno predmetno kazalo 9
4 ZNANSTVENI APARAT 9
4.1 Citiranje 9
4.1.1 Skrajšano citiranje 10
4.1.2 Povzemanje besedila, ki citira originalno delo 10
4.1.3 Povzemanje besedila iz originalnega dela 11
4.1.4 Več del istega avtorja, izdanih v istem letu 11
4.1.5 Citiranje člankov iz elektronskih serijskih publikacij v podatkovnih bazah 11
Citiranje prispevka s spleta 12
4.1.6 Citiranje ustega vira 12
4.2 Opombe pod črto 12
5 NAVAJANJE VIROV IN LITERATURE NA KONCU BESEDILA 13
5.1 Monografije (monografske publikacije: knjige, CD ROM-i …) 13
5.1.1 Monografije – en avtor 13
5.1.2 Monografije – dva avtorja 13
5.1.3 Monografije – trije avtorji 14
5.1.4 Monografije – več kot trije avtorji 14
5.1.5 Članki oz. prispevki v monografiji (knjige) 14
5.2 Članki v serijskih publikacijah 15
5.2.1 Članek v časniku 15
5.2.2 Članek v reviji 15
5.2.3 Članek v uradnem dokumentu 15
5.3 Elektronski viri 16
5.3.1 Elektronske monografije 16
5.3.2 Elektronske serijske publikacije 16
5.3.3 Članki v elektronskih serijskih publikacijah 16
5.3.4 Članki in slike v elektronskih serijskih publikacijah v podatkovnih bazah 17
5.3.5 Prispevki na spletu (tekst, slika) 17
5.4 CD ROM (zgoščenka) in prispevek na CD ROM-u 18
5.5 Netiskane in druge publikacije 18
6 VIRI IN LITERATURA 19
7 PRILOGE 20
7.1 Naslovna stran: elementi 20

1 UVOD

Pred vami je ponovno popravljena verzija navodil za izdelavo pisnega izdelka, citiranja in navajanja virov. Je rezultat medsebojnega sodelovanja obeh avtoric, upoštevanja izkušenj nekajletnega poučevanja dijakov in študentov ter reševanja dilem uporabnikov.
V prvem delu so navedena tehnična navodila, ki jih je potrebno upoštevati pri pisanju in se zgledujejo po standardu ISO 7144.
Sledi kratko navodilo o vsebinski razporeditvi posameznih poglavij. Vsebinski del ni podrobno razčlenjen, ker je odvisen predvsem od tipa pisnega izdelka, stroke in mentorja.
V zadnjem delu so podrobna navodila za citiranje in navajanje virov, prirejena po mednarodnih standardih ISO 690, 690-2.
Uporabo navodil je potrebno prilagoditi starosti dijakov, stopnji izobrazbe in zahtevnosti pisnega izdelka (referat, seminarska naloga v srednji šoli, na višji šoli, raziskovalna, maturitetna, diplomska naloga …).

2 OBLIKOVANJE PISNIH NALOG

Osnova za izdelavo pisnega izdelka je mednarodni standard ISO 7144.

2.1 Naslovna stran

Prva stran naloge je naslovna stran. Vsebuje:
1. zavod oz. ustanovo (znak, uradni naziv in kraj);
2. tip dokumenta (referat, raziskovalna, seminarska naloga);
3. naslov, podnaslov naloge;
4. ime in PRIIMEK mentorja (levo);
5. ime in PRIIMEK avtorja po abecedi (desno);
6. kraj, mesec in leto.

2.2 Velikost, papir in tisk

Velikost lista je A4 format (ISO R 169), bel papir in črne črke (izjemoma A5). Priporočljiva velikost črk je 12.

2.3 Robovi
Zgornji 20 mm (nad živo pagino), zunanji 25 mm, spodnji 29 mm, notranji 30 mm.

Sl. 1: Nastavitve za pripravo strani – odmik robov
2.4 Razdalja med vrsticami
Tipkamo z razmakom ena in pol.

2.5 Številčenje strani
Številčenje strani mora biti zaporedno z arabskimi številkami na vrhu strani v desnem zgornjem kotu. Naslovna stran se šteje, vendar se ne označuje.

2.6 Sprotni naslov = pagina viva – na vrhu strani (glava)
Na vsaki strani od naslovne strani naprej je na vrhu sprotni naslov (pagina viva). Lahko je krajši od naslova. Vsebuje priimek, ime, naslov (ki je lahko tudi krajši), tip dokumenta, kraj, ustanovo, leto. Pod pagino vivo je črta, ki pagino vivo loči od teksta.
Primer:
BEHRIĆ, Sanja. Čudež pisave. Proj. nal. Ljubljana, Gimnazija Poljane, 2003

2.7 Številčenje poglavij
Naloga je razdeljena na poglavja in podpoglavja; označujemo jih dekadno z arabskimi številkami, ločeni s piko.

2.8 Opombe pod črto – na dnu strani (noga)
Opombe uporabljamo za vsebinska pojasnila, če le-ta ne sodijo v osnovni tekst, so pa z vidika celote pomembne. Služijo za dodatne utemeljitve, osvetlitve problema. Sem sodijo citati v izvirnem jeziku, če smo v tekstu uporabili prevod in obratno. Na opombo opozorimo na koncu stavka. Številčenje opomb teče skozi celotno besedilo. Pišemo jih pod črto. Priporočljiva je manjša pisava.

2.9 Tabele in slike
Naslove tabel pišemo nad njimi, slik pa pod njimi. Vir tujih tabel, ilustracij in slik navedemo takoj za naslovom le-teh, na enak način kot med tekstom (avtorske pravice). Tabele, slike in fotografije oštevilčimo posebej s predponami: Tab. 1, Sl. 1, Fot. 1, pri čemer štejemo med slike karte, risbe, diagrame, skratka vso grafiko.
3 VSEBINSKO ZAPOREDJE SESTAVIN PISNEGA IZDELKA

Naloga mora biti jezikovno neoporečna. Imeti mora ustrezno razmerje med tekstom in prilogami.
Bistvene prvine pisnega izdelka so:
- Izvleček, ključne besede
- kazala
- osnovno besedilo (uvod, jedro, zaključek)
- zahvale
- priloge
- viri in literatura
- abecedno predmetno kazalo

3.1 Izvleček in ključne besede
Izvlečki morajo biti podani v skladu z ISO 214, vendar samo za višji nivo nalog, in sicer za raziskovalne, diplomske …
Izvleček – abstrakt je v slovenskem in angleškem jeziku. Sledijo mu ključne besede v slovenskem in angleškem jeziku.
Vsebuje namen, metodologijo, rezultate in sklepe iz primarnega dokumenta. Poda skrajšano, natančno predstavljeno vsebino dokumenta, brez razlage ali kritike. Največ do 250 besed v izvirnem jeziku in tudi v angleškem jeziku, skupaj z bibliografskim opisom in podatkom o številu slik, tabel in referenc, brez odstavkov, v tretji osebi, z uporabo in razlago kratic in z dodanimi gesli. Naslov je napisan z velikimi tiskanimi črkami, tekst z drugačnimi ali manjšimi črkami kot naloga.
Ne smemo ga zamenjati s termini anotacija (annotation), odlomek (extract) in povzetek (summary).

3.2 Kazala
Lahko imamo več vrst kazal: vsebine, slik, prilog, okrajšav in simbolov.

3.2.1 Kazalo vsebine
Kazalo vsebine je na svoji strani. Imeti mora sprotni naslov (pagino vivo). V kazalu je označeno:
- število strani oz. obseg teksta,
- število in vrste prilog (npr. 20 anket, 17 fotografij, 1 disketa).

3.2.2 Kazalo slik
Kazalo slik je na novi strani in vsebuje slike, grafe, tabele, diagrame, karte, fotografije itd.

3.2.3 Kazalo okrajšav in simbolov
Če v besedilo uporabljate kakšne simbole ali kratice, ki se večkrat ponavljajo, je dobro narediti seznam teh po abecednem vrstenem redu. Objavite jih na novi strani pred glavnim tekstom.

3.3 Osnovno besedilo
Obvezna poglavja v pisnem izdelku so:
1. UVOD – v uvodu opredelimo področje in opišemo problem, ki je predmet raziskave, predstavimo namen in osnovne hipoteze, opredelimo, katere raziskovalne metode bomo uporabili.
2. JEDRO – je najobsežnejši in najpomembnejši del pisnega izdelka. Sestavljen je iz poglavij in podpoglavij. Prvi del je teoretičen, drugi del pa raziskovalen.
3. ZAKLJUČEK – naloga mora imeti zaključek oziroma sklep, v katerem ugotovimo, ali smo dosegli zastavljene cilje, potrdimo ali ovržemo hipoteze, povzamemo ključne ugotovitve.

3.4 Zahvale
Pišemo samo, če so resnično smiselne (mentorju, zunanjemu sodelavcu). So potrdilo, da je nekdo pri nastajanju naloge sodeloval.

3.5 Priloge
Sodijo na konec pisnega izdelka in so samostojno številčene.

3.6 Viri in literatura
Vse uporabljene vire obvezno navedemo abecedno na koncu pisnega izdelka s popolnim bibliografskim opisom, ki nam pomagajo prepoznati uporabljeni vir. Med vire sodi kartografsko, elektronsko gradivo (diskete, CD ROM-i, internet …), ustni viri in drugo. Elementi navajanja posameznih vrst virov so navedeni v poglavju 5.

3.7 Abecedno predmetno kazalo
Izbrane besede ali skupine besed navedemo po abecedi s številko strani, na kateri se nahaja. Te besede so lahko imena avtorjev, strokovnih izrazov …

4 ZNANSTVENI APARAT

4.1 Citiranje
Citiranje pomeni dobesedno navedeno oz. prepisano besedilo iz tujega besedila. Dobesedno citiramo, kar je novo ali pomembno, uporabimo ideje, ki so delo drugega avtorja ali kaj razložimo. Citati naj bodo čim krajši in smiselno vključeni v besedilo in se morajo popolnoma ujemati z izvirnikom. Citat umestimo v narekovaje in ga dosledno grafično ločimo od preostalega dela besedila (poševni tisk, …). Za narekovaji v okroglem oklepaju navedemo priimek avtorja citata, letnico izdaje publikacije in stran.
Primer:
„S citati je treba biti previden. Kajti hitro se namreč zgodi, da med številnimi citati izgine lastno besedilo in samostojna misel. Citatnost naj pomaga le ločiti izvirno od neizvirnega.“ (Hladnik, 1994, str. 119.)
ali
pa podamo avtorja na primernem mestu v besedilu in navedemo za imenom avtorja v oklepajih še leto in stran:
Kot pravi Hladnik (1994, str. 119): „S citati je treba biti previden. Kajti hitro se namreč zgodi, da med številnimi citati izgine lastno besedilo in samostojna misel. Citatnost naj pomaga le ločiti izvirno od neizvirnega.“
V poglavju, kjer navedemo uporabljene vire in literaturo, vnesemo popoln bibliografski opis. Primer vnosa je predstavljen v poglavju 5.
V poglavju o virih:
HLADNIK, Miran. 1994. Praktični spisovnik ali šola strokovnega ubesedovanja. 4., dopolnjena izd. Ljubljana : samozaložba. ISBN 961-90085-0-2.

4.1.1 Skrajšano citiranje
Če je citat predolg, ga skrajšamo tako, da nepomembno izpustimo in manjkajoči del nadomestimo s tremi pikami v oklepaju [...].
Primer:
“Sonce je relativno stara zvezda, od nastanka je naredila že približno 20 obhodov okoli središča Galaksije […]. Drugače je z mladimi zvezdami.” (Zwitter, 2002, str. 80.)
V poglavju o virih:
 ZWITTER, Tomaž. 2002. Pot v vesolje. Ljubljana : Modrijan. ISBN 961-6357-87-5.

4.1.2 Povzemanje besedila, ki citira originalno delo
Kadar citiramo besedilo, ki ga je nek avtor že povzel, navedemo najprej avtorja originalnega citata, potem pa še avtorja, po katerem smo povzeli besedilo.
Primer:
»Obstaja nekakšna logika, čeprav neznanstvena in intuitivna, da je tisto, kar je dobro za otroka, tisto, kar se mu mora dogajati, odvisno od tega, kaj naj bi ta otrok postal.« (Erikson, 1976, str. 84; povz. po Psihologija, 2001, str. 244.)
V poglavju o virih:
 PSIHOLOGIJA : Spoznanja in dileme. 2001. 1. izd., 1. natis. Ljubljana : DZS. ISBN 86-341-2785-0.

4.1.3 Povzemanje besedila iz originalnega dela
Če povzamemo tekst in napišemo skrajšano besedilo s svojimi besedami, na koncu napišemo, od kje smo tekst povzeli.
Primer:
Izobraževanje vključuje pridobivanje znanja in učenje veščin. Se pa izobraževanje razlikuje v visoko razvitih državah zahodnega sveta od izobraževanja v nerazvitih, majhnih državah. V nerazvitih državah se izobraževanje težko razlikuje od drugih vidikov življenja, saj klasična oblika pouka v teh državah ne obstaja, medtem ko je v razvitih državah izobraževanje neposredno povezano s specializirano vlogo učitelja. (povz. po Haralambos, 1999, str. 733.)
V poglavju o virih:
 HARALAMBOS, Michael, in HOLBORN, Martin. 1999. Sociologija : Teme in pogledi. Ljubljana : DZS. ISBN 86-341-1910-6.

4.1.4 Več del istega avtorja, izdanih v istem letu
Če v istem letu izide več del istega avtorja, jih ločimo z malimi črkami ob letnici izida (Priimek, leto in črka, str.).
Primer:
(Bartol, 2002a, str. 15)
(Bartol, 2002b, str. 110)
V poglavju o virih:
 BARTOL, Vladimir. Alamut. 2002. Ljubljana : Sanje. ISBN 961-6387-11-1.
 BARTOL, Vladimir. Al Araf. 2002. Ljubljana : Sanje. ISBN 961-6387-13-8.

4.1.5 Citiranje člankov iz elektronskih serijskih publikacij v podatkovnih bazah

Kadar citiramo besedilo članka iz elektronske serijske publikacije v podatkovnih bazah, navedemo v oklepaju za citatom avtorja članka in leto izida članka.
Primer:
“Cleopatra was a member of the member of the Ptolemy dynasty, a family that took control of the Egypt around 300 B.C.” (Frost, 2002.)

V poglavju o virih:
FROST, Bob. 2002. Cleopatra. Biography [online]. Vol. 6, nov., issue 11 [citirano 7. jan. 2003; 11:15], p. 86, 5p, 2c, 4bw, zapis 7583886. Pridobljeno iz podatkovne zbirke EBSCOhost EIFLDirect, Academic Search Premier. ISSN 1092-7891.
4.1.6 Citiranje prispevka s spleta
Prispevke ali slike s spleta moramo tudi citirati in sicer tako, da navedemo za uporabljenim virom spletni naslov.
Primer:
“Željnske jame so izjemno zanimiv, okrog 1600 m dolg vodoraven jamski sistem Rudniškega potoka z več vhodi. Potok se pretaka pod Kočevskim Rogom proti Podturnu, kjer se pojavi v potoku Radeščica, pritoku Krke.” (http://www.burger.si/Jame/ZeljnskeJame/ZeljnskeJame.html).

V poglavju o virih:
BURGER, Boštjan. 2001. Željnske jame [online]. [Datum zadnjega popravljanja 22. maj 2001; 17:24:52], [citirano 20. nov. 2003; 12:46]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://www.burger.si/Jame/ZeljnskeJame/ZeljnskeJame.html>.

4.1.7 Citiranje ustega vira
Primerno moramo dokumentirati tudi ustno izjavo. Ta je včasih lahko pomemben vir za naše delo, npr.:
Po izpovedi (po pripovedovanju, po izjavi in podobno) Janeza Kopača avtorju dne 14. avgusta 2000 …
Spodobi se, da tistega, katerega izjavo navajamo, prosimo za dovoljenje, da jo smemo objaviti. Avtorizirana izjava ima večjo težo, zato pri navedbi na to posebej opozorimo.

4.2 Opombe pod črto
»Napravijo znanstveni tekst bolj gladek.« (Hladnik, 1994, 126.)
Na opombo opozorimo na koncu stavka, za imenom in pred piko v tekstu, s številkami, posledično skozi ves tekst (štejemo jih po vrsti skozi tekst). Ni dobro, da jih je preveč, in vsaka se mora končati pod črto na isti strani, kot je številčena.
5 NAVAJANJE VIROV IN LITERATURE NA KONCU BESEDILA

Navajanje virov sodi v posebno poglavje pisnega izdelka. Je del znanstvenega aparata in je zelo kompleksen, zato so navodila za navajanje različnih vrst publikacij opisana v tem poglavju.

Podlaga za navajanje virov oz. seznama literature so standardi ISO 690 in ISO 690-2. Ker pa vseh vrst virov standardi še ne določajo, smo se jim poskušali čimbolj približati. Pri navajanju virov sva upoštevali metodo avtorskega citiranja, pri katerem naredimo na koncu seznam citiranih virov. Tako je letnica izida vira na drugem mestu.

5.1 Monografije (monografske publikacije: knjige, CD ROM-i …)
5.1.1 Monografije – en avtor
PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov dela : podnaslov. Izdaja. Kraj izida : založba. (Zbirka; štetje). ISBN .
Primer:
 HAWKING, Stephen. 2002. Vesolje v orehovi lupini. Tržič : Učila International. ISBN 961-233444-7.
5.1.2 Monografije – dva avtorja
Če imamo dva ali tri avtorje, vedno navedemo vse. Isto velja za več krajev ali založb v impresumu, ostali elementi bibliografskega opisa so enaki kot pri monografiji – en avtor.

PRIIMEK, Ime, in PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov dela : podnaslov. Izdaja. Kraj izida: založba. (Zbirka; štetje). ISBN.
Primer:
 HARALAMBOS, Michel, in HOLBORN, Martin. 1999. Sociologija : teme in
pogledi. 1. izd., 1. nat. Ljubljana : DZS. ISBN 86-341-1910-6.

5.1.3 Monografije – trije avtorji
PRIIMEK, Ime, PRIIMEK, Ime, in PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov dela : podnaslov. Izdaja. Kraj izida: založba. (Zbirka; štetje). ISBN.

 ELLEY, Warwick B., GRADIŠAR, Ana, in LAPAJNE, Zdenko. 1995. Kako berejo učenci po svetu in pri nas? : Mednarodna raziskava o bralni pismenosti. Nova Gorica : Educa. (Pedagoška zbirka Založbe Educa 1995). ISBN 961-6039-14-8.
5.1.4 Monografije – več kot trije avtorji
Če imamo več kot tri avtorje bodisi upoštevamo samo prvega bodisi delo obravnavamo kot anonimno, se pravi, da postane prvi element navedbe naslov.

Primer:
Naslov dela : podnaslov. Leto. Izdaja. Kraj izida : založba. (Zbirka ; štetje). ISBN.
 Vodnik za šolskega knjižničarja v osnovni in srednji šoli ter v domovih za učence. 1999. 1. natis. Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za šolstvo. (Modeli poučevanja in učenja. Knjižnična dejavnost). ISBN 961-234-216-4.
ali
Priimek, Ime, et al. Leto. Naslov dela : podnaslov. Izdaja. Kraj izida : založba. (Zbirka ; štetje). ISBN.
 AMBROŽIČ, Melita, et al. 1999. Vodnik za šolskega knjižničarja v osnovni in srednji šoli ter v domovih za učence. 1. natis. Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za šolstvo. (Modeli poučevanja in učenja. Knjižnična dejavnost). ISBN 961-234-216-4.

5.1.5 Članki oz. prispevki v monografiji (knjige)
Primer:
PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov prispevka. V: Naslov monografije : podnaslov. Izdaja. Kraj : založba. Strani. ISBN.
 KOMELJ, Milček. 1995. Postmodernizem. V: Enciklopedija Slovenije 9 : Plo – Ps. Ljubljana : Mladinska knjiga, str. 170-173. ISBN 86-11-14288-8.

Če v monografski publikaciji, ki je razdeljena na več poglavij, uporabimo samo eno poglavje, navedemo to poglavje in publikacijo, v kateri se to poglavje nahaja.

 BON, Milena, in LAH SKERGET, Polona. 1999. Pripravništvo in strokovni izpit. V: Vodnik za šolskega knjižničarja v osnovni in srednji šoli ter v domovih za učence. 1. natis. Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 28-39. (Modeli poučevanja in učenja. Knjižnična dejavnost). ISBN 961-234-216-4.

5.2 Članki v serijskih publikacijah
Pri člankih v serijskih publikacijah je pomembno, da poleg avtorja, leta izida, naslova članka, navedemo tudi popolne podatke o časniku, reviji oz. periodični publikaciji in mednarodno standardno serijsko številko serijske publikacije - ISSN .

5.2.1 Članek v časniku
PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov članka. Naslov časnika, datum, letnik, številka, strani. ISSN.

Primer:
 HLADNIK-MILHARČIČ, Ervin. 2003. V senci Winstona Churchilla. Delo, 20. nov., let. 45, št. 268, str. 4. ISSN 0350-7521.
5.2.2 Članek v reviji
PRIIMEK, Ime. (Leto). Naslov članka. Naslov revije, datum, letnik, številka, strani. ISSN.
Primeri:
 KOPČAVAR, Nina. 2003. Indijanci v perujskih mestih. Gea, okt., let. 13, št. 10, str. 29-31. ISSN 0353-782X.
5.2.3 Članek v uradnem dokumentu
Zakon. Leto. Naslov, letnik, datum, letnik, številka, strani. ISSN.

Primer:

 Zakon o sistemu plač v javnem sektorju. 2002. Uradni list, 28. junij, let. 12, št. 56, str. 5879- 5887. ISSN 0353-846X.

5.3 Elektronski viri
5.3.1 Elektronske monografije
PRIIMEK, Ime. Leto izida. Naslov [vrsta medija ]. Izdaja. Kraj izida: založnik [datum zadnjega popravljanja], [citirano datum; ura ]. Dostopno na spletnem naslovu. ISBN.

Primer:
 BRATINA, Danjel. 2003. Vedenjske modeli vrednotenja kapitala blagovne znamke s primerom kvantifikacije : magistrsko delo [online]. Ljubljana: [D. Bratina], [citirano 24. nov. 2003; 15:35]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/bratina189.pdf>.
5.3.2 Elektronske serijske publikacije
Naslov dela : podnaslov [vrsta medija]. Leto začetka izhajanja - Kraj: Založba [citirano datum; ura]. Pogostost izhajanja. Dostopno na spletnem naslovu. ISSN.

Primer:

 Delo : samostojen časnik za samostojno Slovenijo [online]. 1996 - Ljubljana: Delo, d.d., časopisna hiša, [citirano 14. nov. 2003; 11:30]. Dnevnik. Dostopno na spletnem naslovu: <http://www.delo.si>. ISSN 0350-7521.
5.3.3 Članki v elektronskih serijskih publikacijah
PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov. Naslov serijske publikacije [vrsta medija]. Mesec, letnik, številka [citirano datum; ura], strani. Dostopno na spletnem naslovu. ISSN.

Primer članka iz elektronske revije:
 KUMP, Sonja. 2001. Hierarhična razmerja moči na univerzi. Družboslovne razprave [online]. Avg.-dec., let. 17, št. 37/38 [citirano 20. nov. 2003; 11:25], str. 109-115. Dostopno na spletnem naslovu: <http://dk.fdv.uni-lj.si/dr/dr37-38kump.PDF>. ISSN 0532-3608.

5.3.4 Članki in slike v elektronskih serijskih publikacijah v podatkovnih bazah

PRIIMEK, Ime. Leto izida. Naslov. Naslov serijske publikacije [vrsta medija]. Mesec, letnik, številka [citirano datum; ura], strani, obseg, slike, zemljevidi, diagrami. Številka zapisa. Lokacija na gostitelju, baza. ISSN.

Primer članka iz EBSCOhost - EIFLDirect:
 FROST, Bob. 2002. Cleopatra. Biography [online]. Nov., vol. 6, issue 11 [citirano 7. jan. 2003; 11:15], p. 86, 5p, 2c, 4bw. Zapis 7583886. Dostopno na EBSCOhost EIFLDirect <http://search.epnet.com>, Academic Search Premier. ISSN 1092-7891.

 Inspiration of Incan architects. 2002. Geographical Magazine [online]. May, vol. 74, issue 5 [citirano 13. jan. 2003; 9:40], p. 49, 1/5 p. Zapis 6634193. Dostopno na EBSCOhost EIFLDirect <http://search.epnet.com>, Academic Search Premier. ISSN 0016-741X.

5.3.5 Prispevki na spletu (tekst, slika)
PRIIMEK, Ime. Leto izida. Naslov: podnaslov [vrsta medija]. [Datum zadnjega popravljanja; ura], [citirano datum; ura]. Dostopno na spletnem naslovu. Standardna številka.

Primeri:
*Tekst
 BURGER, Boštjan. 2001. Željnske jame [online]. [Datum zadnjega popravljanja 22. maj. 2001; 17:24:52], [citirano 20. nov. 2003; 12:46]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://www.burger.si/Jame/ZeljnskeJame/ZeljnskeJame.html>.
 Peru [online]. 2003. [Citirano 13. jan. 2003; 09:00]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://www.lonelyplanet.com/destinations/south_america/peru/>.

*Slika
 BURGER, Boštjan. 2001. Željnske jame [online]. [Datum zadnjega popravljanja 22. maj. 2001; 17:24:52], [citirano 20. nov. 2003; 12:46]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://www.burger.si/Jame/ZeljnskeJame/SlikaZeljnskeJame1.jpg>.

5.4 CD ROM (zgoščenka) in prispevek na CD ROM-u
PRIIMEK, Ime. Leto izida. Naslov [vrsta medija]. Kraj izdaje: založba. Standardna številka.
 LIPIČNIK, Bogdan. 2002. Človeški viri in ravnanje z njimi [CD ROM]. Ljubljana : Ekonomska fakulteta, Enota za založništvo in študij na daljavo. (EF. Vodnik po predmetu). ISBN 961-6343-44-0.

PRIIMEK, Ime. Leto izida. Naslov. V: Naslov vira [vrsta medija]. Kraj izdaje: založba. Standardna številka.
 HORTON, David. 1999. Aborigines. V: Encarta 99 encyclopedia 1993-1998 [CD ROM]. Microsoft. X03-73708.

5.5 Netiskane in druge publikacije
Za vse druge vrste gradiva pa velja, da napišemo v oklepaju za naslovom vrsto gradiva npr. videoposnetek, zvočni posnetek, projicirno gradivo, kartografsko gradivo in upoštevamo vse elemente navajanja vira, ki veljajo pri monografskih publikacijah.

PRIIMEK, Ime. Leto. Naslov dela : podnaslov [vrsta gradiva]. Izdaja. Kraj izida: založba. (Zbirka; štetje). ISBN.

Primer:
 ŽEPNINA: da ali ne? Imajo otroci preveč obveznosti? [videoposnetek]. 2001. Ljubljana : Salve. (Dragi starši : videoserija za skladnejše življenje v družini ; 4). ISBN 961-211-171-5.

6 VIRI IN LITERATURA

1. AMBROŽIČ, Melita. 1998. Izdelava seminarskega dela (tipkopis). Ljubljana.
2. BAJT, Drago. 1993. Pišem, torej sem : priročnik za pisanje. 1. nat. Maribor : Obzorja, str. 48-53. ISBN 86-377-0669-X.
3. DOLINAR, France M. 2001. Uvod v znanstveno delo. Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, (BiblioThecaria ; 10). ISBN 961-227-082-1.
4. HLADNIK, Miran. 1994. Praktični spisovnik ali šola strokovnega ubesedovanja. 4., dopolnjena izd. Ljubljana : samozaložba. ISBN 961-90085-0-2.
5. JUŽNIČ, Stane. 1992. Diplomska naloga : napotki za izdelavo. Ljubljana : Amalietti. (Alma mater). ISBN 86-11-14073-7.
6. LEKSIKON Cankarjeve založbe. 1994. 3. izd. Ljubljana : Cankarjeva založba. ISBN 86-361-0870-5.
7. International standard. ISO 7144, Documentation - Presentation of theses and similar documents. 1996. 1.st. ed. Ljubljana : Urad RS za standardizacijo in meroslovje.
8. International standard. ISO 214, Documentation - Abstracts for Publications and Documentation. 1976. 1st ed. International Organization for Standardization.
9. International standard ISO 690, Documentation - Bibliographic references - Content, form and structure. 1987. 2nd ed. International Organization for Standardization.
10. International standard. ISO 690-2, Information and documentation - Bibliographic references. Part 2 : Electronic documents or parts thereof. 1997. 1st ed. Geneve : International Organization for Standardization.
11. SLOVAR slovenskega knjižnega jezika. 1994. Ljubljana : Državna založba Slovenije. ISBN 86-341-1111-3.
12. STEINBUCH, Majda. 1995. Pisanje različnih spisov v srednji šoli ali zakaj so nekoga obtožili plagiatorstva. Šolska knjižnica, let. 5, št. 2, str. 24-32. ISSN 0353-8958.
13. ŽIŽMOND, Egon. 1998. Kako nastane pisno delo. Maribor : Ekonomsko-poslovna fakulteta.

7 PRILOGE

7.1 Naslovna stran: elementi

Znak šole
Naziv in kraj ustanove

VRSTA NALOGE

NASLOV NALOGE
PODNASLOV

Mentor: Ime in PRIIMEK Avtor: Ime in PRIIMEK

Kraj, datum

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli